Hvala za besedo.

Spoštovana predsednica, spoštovani vabljeni, predvsem predstavniki ministrstev, nevladnih organizacij in vseh, ki vas ta tema zanima!

Tema je prihodnost vodne energije v Sloveniji s poudarkom na dvema projektoma oziroma pri dveh zadevah: eno je dokončanje Hidroelektrarne Mokrice na Spodnji Savi in druga stvar, ki nas zanima, pa je gradnja malih hidroelektrarn. Sedaj dovolite v uvodu nekaj besed glede hidroelektrarne Mokrice in pa tudi glede malih hidroelektrarn.

Za projekt Hidroelektrarne Mokrice je bila že leta 2013 sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu, od takrat pa tečejo različni postopki pridobivanja okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja. Bilo je napisano veliko dokumentacije, tukaj pred sabo imam program izvedbe objektov vodne, državne in lokalne infrastrukture ter objektov vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju z izgradnjo Hidroelektrarne Mokrice. Iz leta 2017 imam tudi več sklepov Vlade v podporo temu projektu. Tako je iz leta 2017 sklep: Vlada Republike Slovenije je sprejela program izvedbe objektov vodne, državne in lokalne infrastrukture za Hidroelektrarne Mokrice. Imamo sklepe o izdaji Uredbe državnega prostorskega načrta in tega gradiva bi lahko še naštevali. Je pa bilo v zadnjih letih kar nekaj na tem področju storjenega. Na žalost ne na tej strokovni, ampak predvsem na sodni veji. Leta 2020, konec leta, je Vlada Janeza Janše izdala sklep o prevladi druge javne koristi nad koristjo ohranjanja narave. Sodišče je odločilo in povedala, kako bi se morala ta prevlada tudi drugače izpeljati, torej, poleg izravnalnih ukrepov tudi projekti, predvidene omilitvene ukrepe. In sedaj imamo novo Vlado, ki se nekako z dvema resornima ministrstvoma na tem področju s tem tudi ukvarja. In to je glavni cilj današnje seje, da izvemo, kaj je bilo v zadnjem času na tem projektu storjenega, predvsem pa ne toliko v preteklosti, želimo več izvedeti o prihodnosti.

Morda še nekaj podatkov. Hidroelektrarna Mokrice ni samostojen projekt, ampak je zadnja hidroelektrarna v verigi šestih hidroelektrarn na spodnji Savi, ki naj bi povprečno letno ocenjena proizvodnjo imela 131 gigavatnih ur. Zanimivo je tudi pri tej hidroelektrarni, predvsem za tiste, ki ne vedo, kako to poteka, da je predvidena polna avtomatizacija elektrarne in obratovanje brez posadke ter daljinsko vodenje iz centrov vodenja. Tisti, ki pa prihajamo iz Posavja, pa vemo, da je po prvotnih načrtih bilo rečeno, da bo hidroelektrarna Mokrica zgrajena že leta 2018, na žalost pa smo sredi leta 2000. 24, ampak Hidroelektrarne Mokrice še niso zgrajene in zato danes pričakujemo, da se poenotimo o vsem tem, kaj je potrebno storiti, da ta velik energetski, gospodarski pa tudi okoljski projekt čim prej učinkovito, z upoštevanjem vodnih, gospodarskih in ne nazadnje tudi okoljskih zahtev postavimo.

Zato nas veseli, da je bila tudi v tem mandatu, vsaj glede na poslanski vprašanji, dve je postavila gospa Nataša Bogovič Avšič in pa enega gospod Danijel Krivec, o tem tudi debata v Državnem zboru, saj je oba zanimalo, katere aktivnosti se izvajajo po sodbi Upravnega sodišča glede Hidroelektrarne Mokrice. Kot rečeno, pred enim letom je bila dana odločitev Upravnega sodišča o tem projektu. Torej, nas danes predvsem zanima, katere aktivnosti so bile v okviru posameznih resornih pristojnosti na tem področju izvedene do današnjih dni. Dovolite pa, da si v uvodu izposodim besede Nataše Bogovič Avšič, ki je lepo opozorila, da ne gre le za izgradnjo Hidroelektrarne Mokrice, temveč tudi za izvedbo ukrepov investicij na podlagi že leta 2013 sprejetega državnega prostorskega načrta, ki upoštevajo tudi ukrepe za zagotavljanje poplavne varnosti objektov in naselij na desnem bregu reke Save dolvodno, prav tako v naselju ob reki Krki problematiko dostopa do vode za namakanje, zajema požarne vode za zaščito in reševanje in nenazadnje tudi za samo rekreacijo, za ureditev športne infrastrukture, izgradnjo obvoznice Brežice, vključno z Novim mestom in še bi lahko našteval. Skratka, ne gre samo za en projekt, gre za zadnji projekt na področju izgradnje hidroelektrarne na Spodnji Savi, ki pa ima tudi za posledico več zelo pomembnih projektov, ne samo za Občino Brežice, ampak tudi za celotno Posavje. Skratka, še enkrat, želja je pospešiti postopke pri dokončanju tega projekta.

Morda še malo zgodovine. Tukaj nas je kar nekaj, ki ne samo, da s političnega vidika, ampak tudi lahko rečem z osebnega vidika spremljamo izgradnjo hidroelektrarne na Spodnji Savi. Nisem najmlajši niti najstarejši v tem Državnem zboru, ampak se spomnim, ko je bilo po dokončanju hidroelektrarne Vrhove polno tovornega prometa 100 metrov oziroma 200 metrov od moje domače hiše pri izgradnji Hidroelektrarne Boštanj, kako se je gradila, tudi z žalostnimi zgodbami, hidroelektrarna Arto Blanca, kako so se gradile hidroelektrarne Krško in pa tudi Brežice. In moram tukaj povedati, da sam sem že skoraj 20 let tako ali drugače prisoten ne samo na državni, ampak tudi lokalni politiki in tukaj zahvala vsem predhodnim poslancem, županom, pa tudi energetski stroki v Posavju, ki se je vedno s temi projekti ukvarjala soglasno, ne glede na to, iz katerih strank so prihajali župani ali poslanci. Nenazadnje tudi zakoni v Državnem zboru dokazujejo, da ne glede na politično barvo so bili ti zakoni soglasno na predlog posavskih poslancev usklajeni. Tukaj imam na primer zadnji zakon iz leta 2020 pred sabo, poročilo z odbora, ko smo zadnjič spreminjali Zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save. Dovolite citat: "V razpravi je bila v predlogu zakona izražena podpora vseh poslanskih skupin. Poleg razlogov in argumentov za sprejem predloga zakona, ki bo pospešil postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja za izgradnjo Hidroelektrarne Mokrice, ki jih je v uvodu izpostavil predlagatelj, je bil v razpravi med drugim izpostavljen pomen samooskrbe na področju proizvodnje električne energije v Sloveniji. Prav tako pa je bilo poudarjeno, da se bo za učinkovit dvig gospodarske aktivnosti po koncu epidemije bistvenega pomena pomeni ponoven zagon gradbenega sektorja. Izpostavljeno je bilo še, da je gradnja hidroelektrarne Mokrice pomembna tudi z okolijskega vidika, saj hidroelektrarne spadajo med obnovljive vire energije, Slovenija pa pri doseganju teh ciljev za katere se je zavzela, do Evropske unije že zaostaja in dolgoročno tvega plačevanje kazni. Skratka, v zgodovini se je politika zavedala pomembnosti gospodarskega, energetskega in tudi okolijskega dela izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi, ne samo s področja Posavja, ampak tudi državna politika je temu sledila. Zato danes predvsem želimo odgovore pristojnih ministrstev ali lahko pričakujemo učinkovito spopadanje z dokončanjem izgradnje hidroelektrarne Mokrice, tudi v naslednjem letu oziroma v tem mandatu.

Dovolite pa, pod 2. točko želimo izpostaviti tudi morda eno vprašanje, s katerim se morda vsaj strokovna javnost toliko ne spopada. To pa je izgradnja malih hidroelektrarn, ki so nekako alternativa velikim hidroelektrarnam. Vodni tok slovenskih rek, potokov in pritokov meri okvirno 26 tisoč 600 kilometrov in zato so po našem mnenju glavne prednosti malih hidroelektrarn predvsem visoka učinkovitost in prijazna okolju ta njihova življenjska doba pa je med 25 in 30 let. Investicija pa naj bi se po izračunih, ne politike, ampak stroke, povrnila v obdobju od sedmih do desetih let, kar posledično pomeni, da so male hidroelektrarne finančno ugodne, pa tudi njihovo vzdrževanje je enostavno. Žal pa se v praksi pobudniki izgradnje malih hidroelektrarn srečujejo s številnimi, predvsem birokratskimi, dolgotrajnimi, zapletenimi procesi pri postavitvi malih hidroelektrarn. In zato želimo v tej debati, ki jo imamo, ne na slovenskem, tako strokovnem kot tudi političnem prizorišču, ampak tudi na evropskem in tudi svetovnem glede obnovljivih virov energije, razmisliti tudi o tem, ali je možno spodbuditi posamezne investitorje, da se glede na našo bogato rečnost spopadamo tudi z izgradnjami malih hidroelektrarn, ki so, kot rečeno, ekonomsko donosne, pa tudi okoljsko bi morale biti sprejemljive, v njih proizvedena elektrika pa pridobljena izključno iz obnovljivega vira. Zato smo tudi predlagali tri sklepe, o katerih malo več v nadaljevanju. Še enkrat pa, želimo predvsem gledati kaj se na teh dveh zadevah da narediti v prihodnje, da tudi na področju vodnih virov sledimo temu kar sledimo z besedami tudi na drugih področjih. Torej, da damo spodbudo obnovljivim virom, tokrat posebej na področju hidroenergije.

Toliko morda za uvod. Najlepša hvala, gospa predsednica.