Lep pozdrav, spoštovani gostje, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in pa seveda predstavnik Državnega sveta!

Hvala lepa za predstavitev Podnebnega poročila o stanju v kmetijstvu. Nekako, bom rekel, da se zavedam in tudi spoštujem dognanja stroke, znanstvenikov in potem eno takšno poročilo nam seveda lahko razširi obzorje, še posebej pa moram reči, da dostikrat, ko začnemo prebirati eno zadevo, potem prelistamo še druge, potem pa pridemo do nekega rezultata, ugotovimo, da je mogoče zadeva spisana, pa koristna, ne vem, do 50 procentov, če že v začetku v samem štartu nimamo nekako realnih, kot smo rekli realnih podatkov o zatečenem stanju ali pa mogoče se ne, povsem ne strinjamo in da so tudi zadnja dognanja znanstvene raziskave prinesle nekatere nove podatke o tem, kar je tudi tukaj notri napisano in sicer, da le 2,5 procenta toplogrednih plinov in to pade na kmetijstvo, kajne, od vsega.

Potem pa, če gremo še naprej, imamo torej prvo podnebno poročilo, nekako tudi Kmetijski inštitut, spoštovanje do njega in pa seveda Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, če povzamem, je cilj nekako prikazati vpliv podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Ja, podnebne spremembe so tukaj tudi, če tako rečem, da so bile povzročene nekako vremenski ekstremi, potem pa negativni vplivi, od suše do toče, potem, ne vem, poplav in tako naprej. Seveda, priznavam tudi segrevanje ozračja, ampak še zdaleč ne od kmetijstva. In če gremo naprej, da imamo v, povzete nekatere podatke, katere recimo kot je jasno tudi, bom rekel, zapisano v mnenju sveta, in sicer doktor Matjaž Gams iz Inštituta Jožef Štefan se je dotaknil recimo razgradljivosti metana in sicer imamo sedaj podatke, da je to mogoče nekje med 10 in 15 let ta metan razgradljiv, tukaj pa, bom rekel, smo se držali nekako kot pijan plota, da bi naj bil metan lahko celo v našem ozračju do sto let.

To so tako velike razlike in vpliv metana na segrevanje je, ampak seveda, če upoštevamo to zadnjo dognanje, potem je veliko, veliko manjši. Sedaj še enkrat, ali imamo realno izhodiščno stanje, ali so izvedeni podatki teh starih raziskav, bili tule noter tudi vpleteni, da smo dobili rezultate, kakšne smo dobili. V zadnjih 38 letih, se torej občutno zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov in sicer 10 procentov, od tega smo rekli 16 procentov živinoreji in 15 v rastlinski pridelavi oziroma proizvodnji. In sedaj, če gremo, da seveda imamo v Sloveniji, moramo vzeti neko sredinsko pot. V Sloveniji imamo tudi vedno manj obdelanosti kmetijskih zemljišč in moramo tudi upoštevati koliko kmetijskih zemljišč se pač ob tem, da se jih nekaj malega poveča, se spremeni, recimo gozd, v kvalitetno njivo. Koliko se jih pa tudi zabetonira, pa asfaltira in tam iz tistega asfalta, je tudi zelo velik vpliv na segrevanje ozračja in potem upam, da bomo pač vzeli nekako tudi te, kako naj rečem, ne napake, Evropske unije pri planiranju kmetijstva, bomo vzeli, povzeli in ne bomo delali istih napak, kot so se dogajale, ko se je začelo napadati živinorejo. Zakaj govorim spet o živinoreji? Zaradi tega, ker pač imam občutek, da kjer se v Sloveniji najdejo skupaj trije uživalci veganske hrane, ne, potem pa imamo že neko društvo, potem pa veliko, veliko okoljevarstvenikov in sedaj miselnost in širitev ideje. In tudi seveda nekako vpliv medijev na to, da potem iz mesta pride ideja, da je kmetijstvo največji onesnaževalec in pa segrevalec ozračja in seveda tukaj bom rekel, da resnično nekako pričakujem širino tako od Ministrstva za kmetijstvo, tudi od kolegov poslancev, pa članov tega, tega našega odbora za kmetijstvo, ki je zelo pomemben, ne še enkrat, ne gre čez noč umakniti z njim traktorje odpeljati, pa prodati kra na Kitajsko in pa potem, kaj že, začeti gojiti, kot smo rekli. Oljke pa, kaj je že, bučke, pa tako naprej. In se s tem prehranjevati, ker bomo prišli v krizo pri zadovoljivosti oziroma samooskrbi s prehrano. In potem še naprej mi lahko zaščitimo naš planet v Sloveniji toliko, kot je Slovenija velika in če mi sedaj okrog naše lepe dežele začenjamo delati bolj drastične ukrepe, kot jo imajo tisti okrog nas, veliko večji, ki so veliko bolj intenzivni kmetovalci, potem je to seveda strel v koleno našemu kmetijstvu. Tako da ta dognanja nekako spoštujem, je pa tudi v prihodnosti potrebno veliko pazljivosti in tudi hrbtenica ministrstva in ministrice, ko gre v Bruselj in tam dejansko potem sprejema odločitve ali pa je proti njim, tiste, ki niso dobre za Slovenijo. Hvala lepa.