Hvala lepa in lep pozdrav!

Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanci!

Najprej se zahvaljujem za čestitke in seveda si absolutno želimo vsi dobrega sodelovanja, predvsem v dobrobit slovenskih kmetov in slovenskih lastnikov gozdov, zato bo zbornica zagotovo partner pri vsaki dobri pobudi, ki se bo kjerkoli v okolju postavila.

Naj pa dodam, da tudi na zbornici smo pregledali to podnebno poročilo. Ocenjujemo, da je, lahko rečemo kar končno prišlo to poročilo na svetlo, zato se res zahvaljujem vsem, ki ste pri tem prispevali svoj pomemben delež, kajti to poročilo je lahko zelo zanimivo in pa zelo pomembno tudi za priprave na naslednjo pogajalsko, naslednje programsko obdobje v fazi pogajanj in tako naprej. In s tega zornega kota mi dovolite nekaj misli, glede na to, da morda tudi ta drugi del malo poznam.

Jaz sem zelo vesel tudi te izjemno dobre sistematične predstavitve, ki v bistvu tudi nekemu povprečnemu bralcu zelo na hitro pove, kaj se na področju kmetijstva dogaja, kakšen je prispevek kmetijstva za onesnaževanje okolja in tako naprej in bom kar tukaj začel. Zelo dobro se vidi v tem podnebnem poročilu, da je kmetijstvo, da kmetijstvo prispeva le manjši delež emisij toplogrednih plinov, torej da je v strukturi vseh onesnaževalcev kmetijstvo, eden iz manjših, najmanjših onesnaževalcev, tam okrog 10 odstotkov, mislim, da je 10,6 točen podatek, to pomeni, da mi lahko v Sloveniji nehamo kmetovati, pa bomo imeli še vedno velike težave z onesnaževanjem in s toplogrednimi plini in to je prav, da se z neko takšno predispozicijo začnemo pogovarjati naprej, kar pomeni, da, se pridružujem mnenju gospoda predsednika Državne komisije, Državnega sveta, ko je vendarle omenil, da tudi ti podatki dokazujejo, da je prav, da o kmetijstvu več ne govorimo kot o največjem onesnaževalcu v naši državi.

Torej to podatki sedaj jasno dokazujejo. Kmetijstvo, če pogledamo sam sektor LULUCF, ugotavljamo, da znotraj kmetijskega sektorja in gozdarskega sektorja, ugotavljamo kar, ugotavljamo ponor v višini kar 700 kiloton CO2 ekvivalentov, ekvivalentov, izpustov imamo pa 400, kar pomeni, mi imamo na področju LULUCF sektorja večji ponor CO2, kot izpuste, kar pomeni, da mi celo prispevamo k zmanjševanju, kljub temu, da prispevamo en delček toplogrednih plinov v strukturi, ampak, absolutno, ko pa pogledamo številke, ponor in izpuste, celo prispevamo k zmanjševanju, verjetno še od koga drugega industrije, prometa in tako naprej. In zato je prav, da tudi na ta način končno začnemo to kmetijstvo obravnavati. To sem želel res poudariti. Zelo zanimivi so podatki o rabi gnojil v naši državi, kajne in tukaj je prav, da smo na to, na te podatke zelo pozorni tudi v nadaljevanju, ko se bomo pripravljali na naslednje programsko obdobje oziroma, ko se tudi z Evropsko komisijo pogajamo o nekaterih ukrepih, ne vem, od strategije Od vil do vilic in podobne zadeve, ki se vrtijo na evropskem parketu. Zakaj od leta 1999 beležimo stalni padec rabe dušika, fosforja in kalija, in to nezanemarljiv, zlasti pri fosforju in kaliju, skorajda prepolovimo količino gnojil.

Torej, mi smo, če smo zelo iskreni, od leta 1999 do danes zmanjšali porabo fosforja in kalija na enoto površine več kot se to predvideva v strategiji Od vil do vilic, tam je predvideva, tam se predvideva nekje 20 odstotkov, kar pomeni, da smo še prej, preden je Evropa sploh na to pomislila, mi že izvajali to strategijo Od vil do vilic. Zakaj to poudarjam? Zato, ker smo verjetno prišli do neke kritične točke, kjer ne vem, če je še prostor še za bistveno zmanjševanje teh količin in to je tisto, kar bi želel opozoriti tudi ministrstvo, ki se bo pogajalo za naslednje programsko obdobje ali tudi v teh razgovorih zdaj, da naj zagovarjajo stališče, da pri vseh teh strategijah mora evropska komisija upoštevati tudi realno izhodiščno stanje, kjer smo sedaj, kajne?

Verjetno smo ob kakšni drugi priliki govorili tudi o antibiotikih v Sloveniji, kjer smo ravno tako odlični pri, smo znotraj držav z najmanjšim, z najmanjšo rabo antibiotikov, ampak pustimo to za kdaj drugič, ampak verjetno je potrebno, da tudi to upoštevamo pri naslednjih pogajanjih. Rad bi pa poudaril, da to dokazuje, da to dokazuje, da je slovensko kmetijsko, kmetijstvo, da so slovenski kmetje in kmetice lastniki gozdov, ozaveščeni o trajnostni rabi, brez, da nam to Evropa s strategijami zapisuje in tako naprej, kajti nam se in emisije toplogrednih plinov zmanjšujejo in poraba gnojil, kot ti podatki zelo jasno kažejo, še preden je Evropa začela s temi strategijami.

In zato je prav, da na nek način spoštujemo to usmerjenost kmetov. Še enkrat ponavljam, začetek padanja se je začel še pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo, še brez strategije in tako naprej in zato spoštujmo tega našega kmeta in lastnika gozdov tudi takrat, ko mu nalagamo neke dodatne obveze na zavarovanih območjih, ko mu nalagamo, ne vem, Natura 2000 ukrepe in tako naprej. Slovenski kmet, slovenski lastnik gozda zna umno gospodariti, zna trajnostno gospodariti, kar ti podatki nedvomno dokazujejo. Torej, zato sem vesel, ker do zdaj smo ocenjevali, da znamo, zdaj pa vidimo, dokazljivo vidimo, da znamo, kajne in je prav, da spoštujemo tudi ta trend, tudi takrat, ko razmišljamo o nekih administrativnih ovirah, omejitvah, kar tako na počez.

No, pa vendarle mi dovolite še nekaj misli. Jaz sem zelo vesel, da je v tem podnebnem poročilu viden tudi delež javne službe kmetijskega svetovanja v ukrepih, ki jih izvajamo in tudi v številu ur in naj dodam, da v tem poročilu so podatki za leto 2023, ne rabimo zardevati, ogromno, ogromno aktivnosti je bilo narejeno, naj pa dodam, da v letu 2024 do 31. 8. beležimo še bistveno več teh aktivnosti, torej bo drugo leto poročilo dokazovalo še večji učinek, tudi večje, večji napor javne službe kmetijskega svetovanja.

Zdaj pa mi dovolite čisto na koncu nekaj misli. Ravno zaradi tega podnebnega poročila je potrebno, da se na področju kmetijstva medresorsko, medsektorsko vendarle to kmetijstvo začne obravnavati drugače. Gospod Tomažič je že omenil, jaz bom pa dodal samo še učbenik petega razreda Naravoslovje in tehnika, kjer je kmetijstvo označeno kot enega največjih onesnaževalcev v naši državi. Tudi mi smo kmetje doma in mene doma otroci sprašujejo v petem razredu ali mi res toliko onesnažujemo. Torej je potrebno že začeti tudi z ministrstvom, pristojnim za izobraževanje, da vendarle se tudi v učbenikih začnemo resno pogovarjati. Nekdaj je bilo kmetijstvo predstavljeno kot pridelovalec hrane, kot tisti, ki skrbi za krajino, poseljenost podeželja in obdelanost in tako naprej, danes je pa kot onesnaževalec. Podatki ne govorijo v prid temu in je verjetno zdaj čas, da to spremenimo, če do zdaj nismo.

Naslednji korak, ki ga moramo verjetno narediti, pa je to, in tukaj pa prosim Ministrstvo za kmetijstvo, da pospešimo investicije na področju prilagajanja pri podnebnih spremembah, namakanje mreže proti toči, oroševanje, geotermija, rastlinjaki, protipozebna zaščita, pa verjetno sem še kaj pozabil, kajne? Jaz osebno menim, da smo, ko smo delali strateški načrt, naložili z dodatkom 310 milijonov investicijskega denarja, dovolj sredstev za te investicije, samo potrebno je začeti črpati ta denar. Menim, da je denarja dovolj in zato resnično prosim, da se te aktivnosti intenzivirajo, da bodo razpisi čim prej ugledali luč sveta, da se bo kmetijski sektor lahko prilagajal na podnebne spremembe, torej tukaj pa imamo to za postoriti.

Evo toliko na kratko, kolikor se je dalo. Hvala lepa, predsedujoča in ostali za priložnost.