Ja, hvala za besedo, gospa predsedujoča.

Spoštovani poslanke in poslanci, ostali prisotni!

Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 25. seji 23. 9. obravnavala podnebno poročilo o stanju v kmetijstvu za leto 2023. Komisija pozitivno ocenjuje podnebno poročilo za leto 2023, ki združuje podatke iz različnih virov, baz podatkov, morda celo nekako nametano, ni še usklajeno, vemo, da gre za to prvo, prvo poročilo, morda tudi nekateri podatki ne sodijo noter, vendar tako je. Komisija opozarja, da poročilo premalo izpostavlja pozitivne vplive kmetijstva na okolje, ponavljam še enkrat, pozitivne vplive, ker preveč je naravnano samo, katere negativne vplive ima kmetijstvo na okolje. Na primer, kot so opraševanje, izboljšanje kakovosti zraka, ohranjanje biotske raznolikosti, poseljenosti, kultiviranje narave. Mislim, da tukaj bi morali dati bolj pozitivne podatke.

Kmetijstvo pogosto neupravičeno velja za enega izmed večjih onesnaževalcev, čeprav ni glavni dejavnik podnebnih sprememb. Na to temo bomo 2. decembra 2024 v Državnem svetu organizirali posvet z naslovom Kmetijstvo je varuh okolja in narave, tako da bomo iz znanstvenega vidika malo prediskutirali.

No, potem komisija izpostavlja pomembno vlogo živinoreje pri ohranjanju trajnih travnatih površin in vračanju hranil v tla, kar je v naši družbi in tudi nekje v poročilu kot prikazano, da živinoreja je onesnaževalec, opozarja na prilagojen časovno dinamiko, na oceno vpliva metana. Vemo, da metan se po dolgih letih izniči, to se pravi, da živinoreja ni zaradi tega nek velik onesnaževalec. Predlagamo, da se to rešuje bolj medresorsko, ne samo, da je to delo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, temveč zahteva usklajeno delovanje različnih resorjev. Komisija je potem tudi menila, da je preveč administrativnih ovir, da je treba poenostaviti birokracijo pri gradbenih dovoljenjih za rastlinjake, prostor za živali, morda tudi premalo načrtno usmerjeno uporabo geotermalne energije. Po drugi strani pa komisija vedno opozarja, da kmetijstvo ima ključno vlogo v prehranski samooskrbi, še posebej zaradi omejenega obsega kmetijskih površin v Sloveniji in v tem pogledu ne gre za spregledati pozitivnega prispevka kmetijstva, ki je nujno za naše preživetje. To smo poudarjali; problematika opuščanja kmetijskih zemljišč, posebno v visokogorju, nezainteresiranost, nezainteresiranost mladih za kmetovanje, za prevzem kmetij.

Zmanjšanje negativnih vplivov na okolje ni mogoče doseči le s spremembami v kmetijstvu, temveč zahteva celovite ukrepe na vseh družbenih področjih. Tudi to poročilo mora nekako, kmetijstvo je treba zaščititi, saj smo od njega vsi odvisni. Komisija predlaga, da v prihodnje poročilo še bolj poudari pozitivne vplive kmetijstva in prispeva k ozaveščanju javnosti o pozitivnem pomenu kmetijstva za ohranjanje okolja in zagotavljanje prehranske varnosti. Zakaj smo to tako dodali? Ker vidimo, da nekateri znanstveniki, profesorji enostavno ne morejo, ko so na javnih nastopih, nekako negirati kmetijstvo in ga označevati kot glavnega onesnaževalca; to mislim pa še posebno na tiste, ki delajo na agronomskem delu in se nam zdi že nekako nepošteno, da prav ti ljudje opozarjajo na živinorejo kot glavni onesnaževalec.

Hvala. Toliko na kratko,