Najlepša hvala za besedo. Ja, po dogovoru z državnim sekretarjem lahko začnemo. Moje ime je Tanja Gorišek, sem vodja sektorja za podnebno politiko in sistem znanja in inovacij v kmetijstvu na Ministrstvu za kmetijstvo.

Torej na kratko bom poskušala orisati podnebno poročilo. Naj povem, da gre tokrat za prvo podnebno poročilo, ki želi celovito prikazati stanje v kmetijstvu v letu 2023, in gre za prvo takšno sektorsko poročilo v Sloveniji. S tem pravzaprav kot kmetijski resor pokažemo našo, našo zavezanost in pripravljenost, da bolj podrobno spremljamo oba vidika, oba vidika vezana na podnebne spremembe, in sicer tako zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, ki je vidik blaženja in pa prilagajanje na podnebne spremembe, kar je drugi vidik povezanosti s segmentom podnebnih sprememb. Torej poročilo se izdaja na podlagi 13.a člena Zakona o kmetijstvu in javno pooblastilo za pripravo tega osnutka podnebnega poročila ima Kmetijski inštitut Slovenije, ki je torej skupaj z našim ministrstvom in pa seveda drugimi organizacijami, kot je javna služba kmetijskega svetovanja, Gozdarski inštitut, Geološki zavod Slovenije torej sodeloval pri tej, pri tem kompleksnem poročilu. V poročilu so zajete, bom rekla, vse te ključne vsebine, ki so relevantne za oba vidika. Od blaženja podnebnih sprememb do rabe zemljišč, spremembe rabe energije tal, bom rekla, rabe porabe gnojil, prilagajanja, obvladovanja tveganj, raziskav, strokovnih nalog v kmetijstvu in pa javne službe kmetijskega svetovanja.

Naj poudarim, da je to prvo poročilo, ki se bo v, ki se bo dopolnjevalo. Torej, mi se zavedamo, da nas čaka v prihodnjih letih z vsakim poročilom nadgradnja, zato smo v bistvu hvaležni tako vam danes vsem za pobude, kako bi lahko to poročilo v nadaljevanju še izboljšali skozi leta. Poročilo je bilo usklajeno in se bo pripravljalo letno.

Naj pa poudarim nekaj ključnih vsebinskih, ključnih vsebinskih poudarkov. Se pravi, najprej naj poudarimo, da je prispevek kmetijstva k toplogrednim plinom nekje okvirno 10 odstotkov in da ta delež, da se ta delež postopoma skozi čas upada, torej zmanjšuje. Emisije toplogrednih plinov v kmetijstvu se zmanjšujejo zaradi različnih razlogov. Lahko, eno so zagotovo strukturne spremembe v kmetijstvu, ki, s katerimi se, recimo, zmanjšuje bom rekla povečuje produktivnost pa zmanjšuje število živali, seveda tudi bolj učinkovita raba gnojil in tako naprej, se pravi, več vzrokov je, zakaj so se te emisije skozi čas zmanjševale, zmanjšuje se tudi emisije metana, kjer je pač kmetijstvo glavni emitor tudi v tem obdobju, za 16,5 odstotka in drugi najpomembnejši toplogredni plin na področju kmetijstva tudi dušikov oksid, nekje okvirno za 12 odstotkov.

Seveda je izjemno pomembno povedati tudi to, da je z vidika tal in kmetijskih zemljišč zelo poudarjeno to, da se moramo pravzaprav zavedati te omejenosti kmetijskih zemljišč, kar je relevantno tako za, bom rekla, prehransko varno stopnjo samooskrbe kot tudi z vidika ponorov, ki jih ta zemljišča zagotavljajo. Potem, če nadaljujemo s tlemi in pa temi okoljskimi vidiki. Tudi na področju uporabe mineralnih gnojil v Sloveniji zmanjšujemo porabo torej za približno tretjino v obdobju 1992-2022, kar je ponovno zelo pomembno z vidika emisij didušikovega oksida.

Potem naj povem, da na področju energije nas čaka še kar nekaj dela, bom rekla, na povečevanju uporabe alternativnih oziroma obnovljivih virov energije, kot je geotermija, ki se širi počasneje, tako da tukaj nas čaka še kar nekaj dela, da izkoristimo ta neizrabljen potencial. To so nekako ključni, bom rekla, ključni poudarki. Torej, prvič, lahko rečem, na enem mestu zbrani vsi ključni podnebni vidiki za kmetijski sektor. Se pa zavedamo, da je, vzporedno teče v tem letu priprava Podnebnega zakona, ki je v pristojnosti Ministrstva za okolje, prostor in energijo, ki ravno tako zajema blaženje in pa vidik prilagajanja. Zato mi v bodoče vemo, da nas čaka tudi na področju kmetijstva še več, bom rekla prizadevanj, naporov, saj smo po eni strani zelo ranljiv sektor, hkrati pa sektor, ki lahko, ki imitira pa hkrati lahko zagotavlja tudi ponore, ponore. Tako, da ima s tega vidika, bom rekla, neko posebno mesto.

Če zgolj še navežem na Nacionalni energetski in podnebni načrt, ki je ravno tako v posodabljanju; zaradi zviševanja podnebnih ambicij v Evropi, lahko povem, da je kmetijstvo v tem dokumentu zastopano zelo močno. Predstavili smo v tem dokumentu vse ključne, bom rekla ukrepe, ki prispevajo k blaženju, torej zmanjševanju emisij iz kmetijstva, da pa se zavedamo, da bo potrebno pač na tem delu nadaljevati. To je pa zgolj kot dodatek, saj se pričakuje stopnjevanje zahtev.

Pa morda še ena zelo pomembna informacija, da si tudi Evropska komisija prizadeva oceniti realni prispevek ukrepov kmetijske politike k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Na tem področju se oblikuje šele, oblikuje strokovne podlage na ravni Evropske komisije, ki bodo lahko ocenile bolj realno prispevek kmetijstva. In v bodoče je pričakovati, da bodo naslednji strateški načrti, ki sledijo, morali prikazati, dokazati to učinkovitost ukrepov in pa seveda na obeh plateh, in na zmanjševanju emisij in pa tudi na prilagajanju podnebnim spremembam. Tako, da v bistvu nas te zadnje ujme učijo, 2022 ekstremna suša v Evropi in pa lansko leto, da so ukrepi prilagajanja, bom rekla, investicija za prihodnost, zato si želimo, da bi to razmerje v bodoče, se pravi, na tem področju okrepili, bom rekla, fokusiranost ukrepov in ambicije. Tako, da toliko mogoče kot nek razvoj dogodkov v bodoče. Na kratko.