Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci ter ostali prisotni! Dovolite mi, da vas seznanim z izhodišči Vlade Republike Slovenije za udeležbo na zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo, ki bo potekalo v ponedeljek, 18. novembra 2024.

Svet za kmetijstvo in ribištvo bo obravnaval tako ribiške točke kot tudi točke s področja kmetijstva. Pri ribiških točkah tukaj sta dva ločena zakonodajna predloga, ki jih bo komisija predstavila. Prvi se nanaša na določitev kvot oziroma ribolovnih možnosti za Atlantik in severno morje in drugi se nanaša na predlog dodelitve oziroma ureditve upravljanja z ribolovnim naporom za Sredozemsko in Črno morje. Za prihodnje leto. Ta dva predloga bo komisija predstavila z namenom, da se potem na decembrskem zasedanju sveta doseže politični dogovor, kaj je pomembno z vidika slovenskega ribištva.

Za nas je pomembna predvsem ta 2. točka, kjer gre za Sredozemsko in Črno morje in za nas je ključno, da zaradi specifik našega ribištva se ohranja posebna rezervacija, tako z vidika obsega rib, ki jih lahko rodimo, se pravi sardona in sardele, ter tudi, da se ohranja možnost dovoljenega ribolovnega napora za ribolov do 3 tisoč dni letno. Sicer je za Slovenijo in Republiko Slovenijo pomembno, da se pri določitvah kvot izhaja iz znanstvenih dosežkov, da se upošteva cilje ohranjanja trajnostnega ribolovnega napora in pa seveda za nas je pomembno, kar se tiče prve točke, kjer gre za Atlantik. Tukaj bomo predvsem sledili ali pa upoštevali to, kar bo končni dogovor držav članic, ki jih ta to področje zadeva.

3. točka, ki bo obravnavana na svetu, gre za redno točko, ki se obravnava vsakič drugič na Svetu. Namreč, gre za spremljanje razmer na kmetijskih trgih, zlasti po invaziji na Ukrajino. Tukaj se bomo tokrat seznanili s poročilom predsedstva o razpravah, o razpravah glede razmer na posameznih sektorjih. Madžarsko predsedstvo je te razprave pripravilo z namenom, da potem ugotovitve, da bo ugotovitve komisije upoštevalo v prihodnji reformi kmetijske politike, kar se je pokazalo seveda, da je eden izmed ključnih izzivov, s katerimi se celoten kmetijski sektor in pa tudi posamezni sektorji soočajo, da so ti izzivi predvsem horizontalne narave. Posledice, posledice vedno večjih škod zaradi neugodnih naravnih nesreč, bolezni živali in rastlin in pa seveda geopolitičnega konteksta, vse to vpliva na sektorje in seveda zaradi tega je naše mnenje, da je potrebno na te izzive odgovoriti celovito, holistično. Pri tem ne smemo izgubiti iz oči primarne vloge kmetijske pridelave in seveda zelenega prehoda kmetijstva, sicer bo Komisija uvodoma poročala o samih razmerah na trgu, kjer je, kjer so sporočila dokaj pozitivna. Razmere se stabilizirajo, odkupne cene kmetijskih proizvodov so dokaj ugodne, morda z izjemo pri žitih. Pomembno je tudi, da se znižuje stopnja inflacije, kar ugodno vpliva na ponovno povečevanje povpraševanja po sadju in zelenjavi. Za nas je seveda z vidika, z vidika Slovenije pomembno, da se o razmerah na trgih redno poroča na svetu, da se komisija opozori, da spremlja razmere in da v potrebi, da po potrebi sprejme tudi ustrezne stabilizacijske ukrepe. Na zasedanju poleg prisoten tudi ukrajinski kmetijski minister, zato bo Slovenija tudi ponovila načelno podporo in solidarnost z Ukrajino in z Ukrajino. In zdi se nam tudi pomembno, da Ukrajina ima možnost, da poroča o razvoju svojega izvoza kmetijskih pridelkov v Evropsko unijo, kajti tudi tu se razmere stabilizirajo in tudi sprejeti mehanizem začasnega, sprejeti začasni mehanizem liberalizacije trgovine z Ukrajino kaže, da so varovalke, ki so bile noter vključene, dokaj učinkovite. Hvala.