Hvala lepa.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Dovolite, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo potekalo 19. novembra v Bruslju.

Svet za splošne zadeve bo v sklopu priprav na decembrsko zasedanje evropskega sveta obravnaval obrazloženi osnutek dnevnega reda. Gre za prvo obravnavo agende Evropskega sveta, druga bo potem sledila na naslednjem zasedanju Sveta za splošne zadeve decembra, tako tukaj ne pričakujemo neke daljše razprave.

Na zasedanju Evropskega sveta decembra, ki mu bo predsedoval že novi predsednik Antonio Kota, je znova predvidena razprava o dveh perečih zunanjepolitičnih temah, in sicer o Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Voditelji bodo razpravljali tudi o vlogi Evropske unije v svetu, še posebej v luči rezultata volitev v Združenih državah Amerike. Evropska unija se je namreč znašla v dobi geostrateških sprememb, kar zahteva nove usmeritve. Ena od točk dnevnega reda bo razprava o pripravljenosti Evropske unije na odpornost, preprečevanje kriz in odzivanja nanje. Podlaga za to bo poročilo nekdanjega finskega predsednika Nista, ki predstavlja temeljito analizo trenutne pripravljenosti Evropske unije na različne krize, od naravnih nesreč do oboroženih konfliktov. Za Slovenijo bo pomembna tudi razprava o migracijah. Evropski svet bo glede te točke preučil aktualno stanje in po potrebi podal nove usmeritve. Med ostalimi točkami bo Evropski svet pozval, naj potrdi sklepe o širitvi Evropske unije, ki jih bo Svet EU predvidoma sprejel 17. decembra. Slovenija se strinja s predlaganim dnevnim redom za decembrsko zasedanje Evropskega sveta, vsebinsko pa, kot rečeno, bomo stališča do obravnavanih tem predstavili decembra pred samim zasedanjem, ko bo predložen tudi osnutek vsebinskih sklepov.

2. točka na Svetu za splošne zadeve bo letni dialog o pravni državi, in sicer razprava o posameznih državah. Svet za splošne zadeve bo opravil deseto specifično razpravo o stanju vladavine prava, in sicer tokrat v Malti, na Nizozemskem, v Avstriji in na Poljskem. Razprava bo temeljila na poročilu Evropske komisije o vladavini prava za letošnje leto, s poudarkom na ugotovitvah iz nacionalnih poglavij in na priporočilih obravnavanim državam. Slovenija ocenjuje, da je specifična razprava v okviru rednega letnega dialoga koristno preventivno orodje, ki za izmenjavo izkušenj in dobrih praks prispeva h krepitvi vladavine prava v Evropski uniji in v posameznih državah članicah. Slovenija bo izpostavila pomen uresničevanja priporočil komisije in redne izmenjave mnenj o najboljših praksah v državah članicah ter obravnavala vse vidike in izzive s področja vladavine prava v skladu z evropskimi standardi in vrednotami.

3. točka na dnevnem redu so vrednote Unije na Madžarskem, gre za obrazloženi predlog. V skladu s 7. členom Pogodbe o Evropski uniji Svet za splošne zadeve v okviru postopka po prvem odstavku tega člena opravi tudi pregled aktualnega stanja. Pričakujemo krajšo splošno razpravo o širšem naboru aktualnih odprtih vprašanj s področja spoštovanja temeljnih vrednot Evropske unije. Tokratna razprava predstavlja kontinuiteto pregleda stanja na Madžarskem, ki bo potekala tudi med madžarskim predsedovanjem Svetu Evropske unije. Slovenija podpira nadaljevanje postopka v skladu s prvim odstavkom 7. člena, saj to predstavlja eno od ključnih zagotovil za spoštovanje temeljnih vrednot Evropske unije, poleg tega omogoča tudi konstruktiven dialog z obravnavo na državo članico. In seznanitev z aktualnim stanjem, zdaj zadnja točka bo vloga kohezijske politike pri krepitvi konkurenčnosti Evropske unije. Predsedstvo bo na to temo organiziralo delovno kosilo. Stališče Republike Slovenije je, da mora kohezijska politika ostati ključna naložbena politika Evropske unije, saj pripomore h krepitvi konkurenčnosti, trajnosti in njene odpornosti. Po oceni Slovenije kohezijska politika kot razvojna politika pomembno prispeva k izvajanju naložb in reform s ciljem zmanjševanja regionalnih, socialnih in teritorialnih razlik. Za učinkovito soočanje s trenutnimi in novimi izzivi regiji Evropske unije pa se bo morala kohezijska politika okrepiti in tudi prilagoditi. Izboljšati bo treba upravljanje na vseh ravneh in zmanjševati administrativna bremena. Za uravnotežen in vključujoč razvoj regij bo treba sredstva kohezijske politike prednostno usmeriti na področje krepitve trajnostnega gospodarskega razvoja in konkurenčnosti, inovativnosti, digitalne povezljivosti, razvoja novih znanj in kompetenc za potrebe trga dela, kakovostnih in dostopnih javnih storitev ter sistemov. Krepitev prometnih povezav in učinkovitejše odzivanje na podnebne spremembe, ukrepe za reševanje stanovanjske politike ter podporo medgeneracijskemu sodelovanju in krepitvi solidarnosti.

S tem zaključujem predstavitev. Hvala za pozornost.