Hvala lepa.

Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana ministrica, predstavniki organov, lepo pozdravljeni! Predstavil bom nekaj poudarkov iz 29. rednega letnega poročila Varuha človekovih pravic in poročila Državnega preventivnega mehanizma za leto 2023.

Skupaj smo obravnavali 6225 zadev, od tega 3224 pobud. Na lastno pobudo smo odprli 36 pobud in 75 širših vprašanj. Ugotovili smo skupaj 262 kršitev človekovih pravic in drugih nepravilnosti. Največkrat smo ugotovili kršitve načela dobrega upravljanja, neupravičeno zavlačevanje postopkov enakosti pred zakonom, načela, da je Slovenija pravna in socialna država, pravice do socialne varnosti in pravic invalidov. Največ kršitev, 55, smo ponovno ugotovili na resornem področju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 23 na upravnih enotah ter 18 na področju Ministrstva za zdravje in tako dalje. Veliko pobud se je tudi lani nanašalo prav na neodzivnost, pogosto pa tudi na aroganco državnih organov izpostavljam, da je nujno zavedanje, da imajo vsi organi pojasnilno dolžnost in morajo posameznicam in posameznikom odgovoriti v razumnem roku. Obravnavali smo dva primera pobudnikov, kjer je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o vlogi za poračun pravic iz javnih sredstev, torej glede odpusta dolga, ni odločilo več kot štiri leta. Spoštovani, po skoraj šestih letih mandata ugotavljam, da so stebri socialne države v Sloveniji vse manj trdi. Zdravstvo, šolstvo, sociala so področja, ki so ključna za delovanje socialne države, a žal se iz leta v leto nakopičeni problemi le še poglabljajo.

Zaradi pomanjkanja kadra na več področjih, pomembnih za delovanje pravne in socialne države, pristojne ponovno pozivam, da sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi v teh poklicih zadržali obstoječe kadre in preprečili, da na primer medicinske sestre, negovalci ali učitelji odhajajo v druge poklice, kjer imajo tam boljše delovne pogoje in višje plače. Žal brez nujnih reform, ki že leta čakajo na uresničitev sprememb na bolje, v družbi ne bo. Zaskrbljen sem tudi zaradi pomanjkanja vizije in konstruktivnega ter vključujočega dialoga med različnimi deležniki, predvsem pa med politiko, stroko in civilno družbo. Tak primer je bil, na primer, lani, ko je, ko je tretjina članov delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za prihodnje desetletje izstopila iz delovne skupine, saj njihovih argumentov in stališč pristojni na ministrstvu niso upoštevali, ker da naj bi imeli že vnaprej pripravljene vse rešitve. Želim si, da bi bil v središču reform človek, torej tako posameznica kot posameznik, pa naj si bo to kot uporabnik ali izvajalec javnih storitev. Premnoga naša priporočila že leta ostajajo neuresničena, poudarjam pa, da vsaj izhaja iz konkretnih kršitev pravic posameznic in posameznikov. Žal smo morali v aktualnem poročilu ponoviti več kot 80 preteklih priporočil, ki so še vedno aktualna in neuresničena. Nekatere izmed njih ponavljamo že več kot deset let, v letnem poročilu, ki ga danes obravnavate pa dajemo 86 novih priporočil.

Tudi letos je Vlada pripravila skupno odzivno poročilo, ki ga je koordinirala Ministrstvo za pravosodje. Še vedno opozarjamo na potrebo po večji usklajenosti odzivov na naša priporočila, ki se nanašajo na več resorjev, čeprav iz odzivnega poročila Vlade izhaja določen napredek glede koordinacije med resorji. Ta mora biti stalna naloga za vsa naša priporočila vse do njihove uresničitve, uresničitve in tudi pri spremljanju njihovega učinka. Vlada je zavrnila zaradi nestrinjanja dve naši novi priporočili, obe zavrnjeni novi priporočili pa se nanašata na pravice zaposlenih oziroma brezposelnih in sta v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Za nas je zavračanje naših priporočil povsem nesprejemljivo. Zavrnjenih je tudi še 24 naših preteklih priporočil. Posebej zaskrbljujoče je, da je velika večina zavrnjenih priporočil prav s področja delovanja socialne države. Leto 2023 je ponovno pokazalo, da si je ves čas treba prizadevati za spoštovanje pravne države, kar se odraža tudi v pravočasnem uresničevanju sodb ustavnega sodišča. Nekatere odločbe niso uresničene že desetletje in več, na to problematiko opozarjamo pa že leta, saj takšne zamude resno ogrožajo zaupanje državljank in državljanov v pravni sistem in ustvarja občutek, da so nekatere odločitve nepomembne, če niso politično všečne ali pa medijsko izpostavljene.

Ponavljamo svoje priporočilo iz leta 2021, da naj Vlada ustanovi mehanizem po vzoru mehanizma za izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, ki bi nudil strokovno podporo odločevalcem. Stoičen odgovor, da je vsako ministrstvo pristojno za lasten resor in da ni potrebe po dodatni koordinaciji, se zdi skrajno ciničen.

Glede starejših ugotavljamo, da se pogosto slabo zavedajo svojih pravic, se jih bojijo uveljavljati, zato so velikokrat žrtve birokratiziranih in prezapletenih postopkov. Tudi v letu 2023 smo obravnavali vprašanje digitalnega opismenjevanja starejših in ponovno opozorili, da je nujno, da lahko do enakih storitev dostopamo tudi po telefonu ali osebno. Iz leta v leto prejmemo vedno več pobud, tudi anonimnih, ki se nanašajo na nasilje in neustrezno obravnavo starejših. V institucionalnem varstvu oziroma bolnišnični oskrbi se to prepogosto dogaja. Danes žal še nimamo dovolj alternativ institucionalnemu varstvu, čeprav država že nekaj let poudarja proces deinstitucionalizacije. Tiste alternative institucionalnemu varstvu, ki pa že obstajajo, žal ne zadoščajo potrebam. Takšna alternativa je na primer pomoč na domu, ki ni povsem enako dostopna in časovno zelo omejena. Tistim, ki potrebujejo oskrbo, mora država v večji meri ponuditi oblike skupnostne skrbi dnevne centre, stanovanjske skupine, bivalne enote, ki ponekod v Sloveniji že uspešno delujejo. Ena od sistemskih rešitev so tudi oskrbovana stanovanja, v zvezi s katerimi smo lani prejeli več pobud in odprli sistemsko vprašanje. Pobudniki so namreč očitali predvsem nejasne pogoje za najem oskrbovanega stanovanja ter ne zagotavljanje oskrbe in nege v oskrbovanih stanovanjih, kot to določa 9. člen Pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih storitev. Ugotovili smo tudi neenakopraven položaj najemnikov, ki živijo sami ali nimajo sorodnikov. Zato pričakujem, da bo Ministrstvo za solidarno prihodnost čim prej uresničilo naše priporočilo in celovito prilagodilo in prenovilo zakonodajo na področju oskrbovanih stanovanj.

Z namenom zagotavljanja dostopnosti grajenega okolja za vse ponavljamo priporočilo Vladi, naj zagotovi sredstva za sofinanciranje izgradnje dvigal tudi v večnadstropnih zgradbah in objektih v zasebni lasti, ki imajo manj kot pet nadstropij. Vladi predlagamo, da zagotovi pravne podlage in sredstva za subvencije po zgledu subvencij za energetsko sanacijo stavb. Ta ukrep je nujen, saj v primerjavi s tistimi, ki živijo v novogradnjah in je tam zagotavljanje dostopnosti obvezno za vse, diskriminira starejše in invalide, ki živijo v starejših stavbah brez dvigal, kjer ni opredeljena obveznosti sanacije stavb. Z vidika dostopnosti ministrstvo za solidarno prihodnost je to priporočilo zavrnilo zaradi nestrinjanja. Sklicevanje na to, da Evropska komisija tovrstnih subvencij izrecno ne podpira v obstoječi finančni perspektivi je za nas popolnoma nesprejemljivo, saj evropski pravni okvir državi ne preprečuje, da sama zagotovi sredstva za projekte, ki se nanašajo na zagotavljanje enakih možnosti starejših in invalidov ter preprečevanje njihove izolacije v družbi. Pričakujem, da bo pristojno ministrstvo pripravilo pregled stanja takšnih objektov, ki pa naj bi bilo, po nekaterih ocenah naj bi jih bilo, po nekaterih ocenah naj bi jih bilo okrog 110 tisoč, in predloge za odpravo neenakosti.

Opozarjam na alarmanten odnos države kot ustanoviteljice do domov za starejše. Domovi se soočajo s kadrovsko stisko, saj zaposleni zaradi boljših plač odhajajo, odhajajo v druge dejavnosti, pri katerih so višje plače, ni nedeljskega prazničnega in nočnega dela in iz tega razloga je praznih že veliko postelj v domovih, zaradi pomanjkanja kadra pa že zapirajo tudi posamezne oddelke. Tudi nekateri na novo odprti domovi zaradi pomanjkanja kadra ne morejo začeti z delom ali pa vsaj ne v celoti. Obenem pa so čakalne vrste ljudi, ki prav zaradi navedenih razlogov ne morejo dostopati do socialno varstvenih storitev vedno daljše. Glede na stanje je jasno, da bi morale biti plače v tem sektorju krepko višje od minimalne plače. Na ta način bi dali jasen signal, da je to delo v družbi cenjeno, spoštovano in nujno potrebno.

Tudi položaj otrok, lani smo položaju otrok namenili veliko pozornosti. Obravnavali smo skoraj 500 zadev in še dodatnih 200 pobud v okviru zagovorništva otrok. Ponovno smo opozorili, da imajo dolgotrajni sodni postopki izjemno negativen vpliv na otroke, na njihov razvoj. Najbolj kritično je pomanjkanje sodnih izvedencev, predvsem kliničnih psihologov in pedopsihiatrov. Stanje na tem področju se žal ne izboljšuje. Veliko smo se ukvarjali tudi s porastom medvrstniškega nasilja, ki po našem mnenju potrebuje več pozornosti in sodelovanja različnih inštitucij. Nasilje nad otroki in medvrstniško nasilje vplivata na duševno zdravje otrok, na njihov šolski uspeh, vključenost v družbo. Če ne posvečamo zadostne pozornosti njihovi zajezitvi, pa so posledice lahko zelo hude. Opozarjamo tudi na dejstvo, da skrb za otroke s posebnimi potrebami še vedno ni urejena sistemsko, temveč je odvisno od ozaveščenosti posameznikov in od njihovih individualnih prizadevanj. Vse to neposredno vpliva na dolgotrajnost tudi sodnih postopkov, ki zadevajo otroke in mladostnike z motnjami. Zadovoljen pa sem, da nam je po dveh letih uspelo rešiti težavo, s katero so se srečevali na primer študenti invalidi. Opozorili smo na nejasnost meril 17. člena Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov za študente invalide. Že v letu 2022 smo začeli z obravnavo problematike priznanja dodatnih točk študentom invalidom pri priznanju pravice do subvencioniranega bivanja in ugotovili, da je bila omenjena določba nejasna in smo takrat pristojnemu ministrstvu predlagali, da jo zapiše razumljivejše. Pozdravljam, da je bil pravilnik ustrezno spremenjen letos spomladi in da nova merila veljajo že v tem študijskem letu.

Še vedno si prizadevamo za uvedbo družinske asistence za otroke s posebnimi potrebami, saj je nujno zmanjšati institucionalizacijo otrok s posebnimi potrebami in jim zagotoviti pravico do družinskega življenja. Kljub številnim obljubam o ustanovitvi pilotnega projekta in usmeritvam iz nacionalnega akcijskega načrta za jamstvo za otroke na tem področju v zadnjem letu ni bilo nobenega napredka. Obstoječa storitev pomoč na domu je namreč uveljavljena predvsem za odrasle, čeprav so v pravilniku do nje upravičeni tudi bolni otroci in otroci s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki pa niso vključeni v organizirane oblike varstva. Zato ponavljamo naše priporočilo, da se uvede družinsko asistenco v družinah, kar pomeni pomoč tretje osebe, da skrbijo za otroke s posebnimi potrebami, mlajše od 18 let. Na novo smo priporočili še, da Ministrstvo za solidarno prihodnost, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravi enoten in usklajen pristop ter določijo ministrstvo, ki bo koordiniralo aktivnosti v zvezi s tem.

V odzivnem poročilu Vlade Ministrstvo za solidarno prihodnost navaja, da je bila aprila ustanovljena medresorska delovna skupina za pripravo nadgradnje pomoči storitve na domu za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Poudarjam, da je le ustanovitev delovne skupine premalo. Pričakujem, da ta skupina čim prej pripravi konkretne predloge, ki bodo potem nemudoma realizirani tako, da bodo družine v stiski deležne pomoči tretje osebe. Na področju varstva pravic invalidov dajemo 24 novih priporočil. Neuresničena pa ostajajo številna pretekla priporočila. Ponavljam neuresničeno priporočilo, da Vlada čim prej pripravi ustrezen predlog Državnemu zboru, da Republika Slovenija skladno z drugim odstavkom 33. člena Konvencije o pravicah invalidov končno le vzpostavi neodvisno telo za spodbujanje, varovanje in spremljanje izvajanja te konvencije. Na to opozarjamo že 14 let, kljub našim prizadevanjem pa se še čisto nič ni spremenilo. V letu 2023 smo ponovno veliko pozornost namenili tudi dostopnosti grajenega okolja in storitev za invalide. Dejstvo je, da dostopnost osnovnih in srednjih šol, sodišč, centrov za socialno delo in drugih objektov v javni rabi, javnega prometa in infrastrukture, spletišč ter različnih storitev še vedno za invalide ni zadostna, zato ponovno pozivam državo in občine, da nemudoma ukrepajo, nenazadnje se konec prihodnjega leta izteče 15-letni prehodni rok za prilagoditev. Na področju socialnih zadev sem posebej zaskrbljen nad izvajanjem osebne asistence. Tudi lani smo obravnavali več pobud posameznic in posameznikov, ki so pri ponovni oceni o upravičenosti do osebne asistence, celo ob poslabšanju zdravstvenega stanja prejeli nižje število ur ali do osebne asistence sploh niso bili več upravičeni. Ponavljam, da je takšno odločanje nedopustno. Sprememba ocenjevalnega obrazca pri nespremenjeni zakonodaji ne sme posegati v že pridobljene pravice, kar ne nazadnje izhaja tudi iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice.

Opozarjamo tudi na nesprejemljivo tajnost obrazca za ocenjevanje potreb po osebni asistenci, saj je s tem kršeno načelo pravne varnosti. Poudarjam, da mora biti jasno določeno do katerih pravic so posameznice in posamezniki lahko upravičeni in pod kakšnimi pogoji, saj je to osnova za učinkovito vlaganje pravnih sredstev. Z namenom razjasnitve celotnega postopka ocenjevanja na terenu smo lani tudi prisostvovali v konkretnem primeru obiska komisije izvedencev pri prosilcu. Zaskrbljen sem tudi, da je že vsaka četrta pobuda, ki jo obravnavamo na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, utemeljena. Obravnavali smo na primer več primerov, ko je posameznik prejel odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da je zmožen za delo, zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pa je istemu posamezniku izdal odločbo, da je za delo nezmožen. Glede na obravnavane pobude in ugotovljeno neskladnost zakonodaje Vladi priporočamo, da v vseh predpisih poenoti in uskladi definicijo invalidnosti s konvencijo o pravicah invalidov ter tako poskrbi za usklajenost notranje zakonodaje s konvencijo in z Ustavo. Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa priporočamo, naj prenovi sistem ugotavljanja invalidnosti in uvede le en organ za ugotavljanje invalidnosti, ter da naj skupaj z Ministrstvom za zdravje spremeni določila javnih predpisov, ki postavljajo osebe z motnjami v duševnem zdravju v manj ugoden položaj kot druge invalide s primerljivimi omejitvami.

Na področju zdravstva je največja frustracija, da številni problemi že vrsto let ostajajo nerešeni. Na številnih področjih še vedno ostaja in se povečuje pomanjkanje, problematika nedopustnih čakalnih dob in pomanjkanje zdravnikov specialistov. Ugotavljamo, da še vedno ni zagotovljenih kapacitet za rehabilitacijo oseb po zaključenem bolnišničnem zdravljenju, zato na Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za solidarno prihodnost naslavljamo priporočilo naj na nacionalni ravni vzpostavita kapacitete, skupaj s potrebnimi kadri in drugimi pogoji, ki bodo nudile dolgotrajnejšo možnost namestitve in nege za te osebe. Lani smo, recimo, obravnavali tudi dve širši vprašanji v povezavi s porodnišnicami, in sicer način obveščanja patronažnih služb o odpustu porodnice iz porodnišnice in razpolaganjem porodnic s placento. Zaradi ugotovljenih kršitev načela enakega varstva pravic smo Ministrstvu za zdravje priporočili, da naj se poenoti praksa obveščanja patronažnih služb, pri čemer pa naj bi se breme odgovornosti obveščanja ne prenašalo na porodnice. Glede zaposlenih in brezposelnih pristojnemu ministrstvu priporočamo, da spremeni 63. člen Zakona o urejanju trga dela tako, da delavec ne bo izgubil pravice do nadomestila za primer brezposelnosti, kadar zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami Zakona o delovnih razmerjih za zavarovanje svoje pravice ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva, ker ni vedel, da zanj kot varovano kategorijo. Veljajo drugačna pravila glede odpovedi. Nesprejemljivo je, da pristojno ministrstvo zavrača to priporočilo zaradi nestrinjanja.

Na področju pravosodja še vedno ni prišlo do potrebne dopolnitve zakonske ureditve, ki bi zagotavljala večjo dostopnost odvetniške pomoči pro bono, žal že več kot 15 let tudi še vedno ni prišlo do zakona, ki bo celovito uredil obravnavanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, na primer skrajšal trajanje pripora, uvedel obvezno obrambo z odvetnikom že od policijskega pridržanja naprej. Pristojnim ministrstvom smo ponovno priporočili, naj zagotovijo potrebne finančne, kadrovske in prostorske pogoje za delovanje ter digitalizacijo sodišč.

Spoštovani, poleg letnega poročila, kratkega pregleda, kot sem ga opravil zdaj, pa vam želim predstaviti še poročilo državnega preventivnega mehanizma za leto 2023. Lani smo obiskali 87 krajev odvzema prostosti, največ varstveno delovnih centrov, policijskih postaj in domov za starejše. Kot DPM smo podali kar 578 priporočil, kar pomeni še dodatno povečanje glede na preteklo oziroma pretekla leta. Največ priporočil smo dali varstveno delovnim centrom, policijskim postajam, domovom za starejše, zaporom in psihiatričnim bolnišnicam. Ob obiskih varstveno delovnih centrov smo ugotovili, da se nekaterim uporabnikom omejuje osebna svoboda in enot institucionalnega varstva ne morejo samostojno zapuščati, čeprav nihče od njih ni bil v center nameščen v skladu z določbami zakona o duševnem zdravju, ki je trenutno edina zakonska podlaga za omejevanje osebne svobode v socialno varstvenih zavodih. Gre za grobo kršitev pravic uporabnikov. Ministrstvu za solidarno prihodnost smo priporočili, da zagotovi ustrezne pravne podlage za vse tovrstne centre v državi. Lani smo opravili tudi tematske obiske različnih socialno varstvenih zavodov in centrov, v katerih smo ugotavljali, v kolikšni meri je stanovalcem zagotovljena pravica do zasebnosti, zdravstvenih storitev, intimnosti in ali imajo možnost vzpostavitve odnosa z osebo istega ali drugega spola znotraj zavoda ali izven njega. Ugotovili smo, da vsem stanovalkam na primeru doma na Krasu ni bil zagotovljen redni ginekološki pregled, prav tako praviloma niso bile vključene v državne preventivne programe za odkrivanje rakavih in predrakavih sprememb. Ob obiskih zavodov za prestajanje kazni zapora smo ponovno ugotovili, da se soočajo s prezasedenostjo in pomanjkanjem pravosodnih policistov. Prav tako smo ugotovili, da se je v zadnjem obdobju močno povečalo število zaprtih tujcev, kar zaposlenim predstavlja dodatne težave. Na podlagi obiskov več policijskih postaj opozarjamo na nesprejeta priporočila, ki se nanašajo na namestitev video nadzornih sistemov na policijskih postajah. Zaskrbljeni smo, da to priporočilo ostaja nesprejeto, kljub temu, da je na to opozoril tudi Evropski odbor za preprečevanje mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ob obiskih v Sloveniji.

Tudi lani sem se, spoštovane gospe in gospodje, srečal s številnimi organizacijami civilne družbe z različnih področij. Za zagotavljanje večje dostopnosti in prepoznavnosti Varuha človekovih pravic smo za občanke in občane v okolju, v katerem živijo, odprli že več kot 100 varuhovih kotičkov v slovenskih občinah. V vsaki občini, ki jo obiščem, se z županjami in župani pogovorimo o aktualnih izzivih, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Opravili smo tudi osem poslovanj zunaj sedeža zavoda v občinah, kjer sem z namestnico, namestniki opravil tudi osebne pogovore z občankami in občani ter obiskal različne inštitucije. Tudi mednarodno aktivni smo bili lansko leto, še naprej smo krepili odnose v mednarodnih združenjih in z mednarodnimi organizacijami. Vse naše aktivnosti so podrobno opisane v našem letnem poročilu, ki je naše najmočnejše orodje, saj vas, spoštovane poslanke in poslanci, preko tega poročila seznanjamo, predvsem pa jasno opozarjamo na številne kršitve človekovih pravic v Sloveniji. Na številne izzive opozarjam že od začetka svojega mandata in čeprav številna naša priporočila ostajajo neuresničena, pa sem zadovoljen, ko nam kljub vsem preprekam vendarle uspe stvari premakniti na bolje. Kot na primer, da smo po naših posredovanjih je državni zbor sprejel novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki označuje pravico do prejemanja invalidnine tudi za osebe, pri katerih je do invalidnosti prišlo zaradi poškodbe zunaj dela. Prejeli smo namreč več pobud, v katerih so pobudniki izrazili nestrinjanje, ker jim Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni priznal pravice do invalidnine. V vseh primerih je šlo za posameznike, katerih telesna okvara je nastala po letu 2013, in to zaradi bolezni. Zadovoljen sem tudi, da je bila po našem večletnem posredovanju lani junija, julija končno sprejeta novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, s katero so starši, ki bivajo z bolnim otrokom v bolnišnici upravičeni do denarnega nadomestila med začasno zadržanostjo od dela. Starši lahko zdaj v bolnišnici z bolnim otrokom brezplačno bivajo do vključno njegovega 14. leta starosti, pred tem pa je to veljalo samo do 6. leta.

Po našem posredovanju je Vlada izdala tudi uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisijah snovi v zraku iz nepremičnih virov onesnaževanja. S tem so bili določeni ukrepi in postopki za preprečevanje ali zmanjševanje onesnaženosti zraka z vonjem. Za katere nekatere dejavnosti pa so predpisane tudi mejne koncentracije vonja.

Takih pozitivnih premikov je bilo v mojem mandatu še veliko več, kar kaže na to, da se da doseči višje standarde človekovih pravic, če vse pristojne inštitucije v državi sodelujemo in v dialogu poiščemo skupne rešitve. Vsako naše uresničeno priporočilo ni zgolj uspeh naše inštitucije, ampak uspeh celotne države, ki je posameznicam in posameznikom s tem zagotovila njihovo temeljno dostojanstvo. Ob koncu se vam želim zahvaliti za sodelovanje in vam želim vse dobro. Hvala.