Predsedujoči, najlepša hvala. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Predlagam, da naredim uvodno obrazložitev k vsem pravzaprav trem točkam, tukaj je seveda tudi Urad za varovanje tajnih podatkov, ki bo podrobneje razložil predlog zakona pri 6. točki dnevnega reda, ker pa so vsi trije koraki medsebojno povezani predlagam, da jih strnem z naslednjo uvodno obrazložitvijo.

Pred nami je še predzadnji korak, da Slovenija doseže pomemben del svojih vesoljskih ambicij, torej da 1. januarja 2025 postanemo polnopravna članica Evropske vesoljske agencije. To našo ambicijo uresničujemo s sloganom, Slovenija majhna na zemlji, velika v vesolju. To je tudi naslov naše, slovenske vesoljske strategije in to bo sporočilo vseh, tudi komunikacijskih aktivnosti, ki jih bo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v naslednjih mesecih izvajalo zato, da slovenski javnosti približamo vesolje, približamo priložnosti, ki jih vesolje odpira slovenskemu gospodarstvu in znanosti, predvsem pa, da jim približamo tudi uporabnost tehnologij, ki jih razvijamo za vesolje, nato pa prevedemo tudi za civilno uporabo na Zemlji. Ko govorimo o vesolju v majhni Sloveniji, se pogosto ljudje nasmihajo in si mislijo, toliko problemov imamo tukaj, kaj, nekaj se ukvarjamo z vesoljem, ampak v vesolju slovenski vesoljski sektor, ki hitro in dinamično raste, sestavljajo ga najodličnejša slovenska podjetja. Za sodelovanje v vesoljskih programih je namreč potrebno izpolnjevati visoke in zahtevne standarde, predvsem pa se dokazovati s prebojnimi inovacijami, da jih integriramo v širše aktivne aktivnosti evropskega vesoljskega programa.

Naj mogoče navedem nekaj teh primerov. Slovenija ima v orbitah že tri satelite, četrti čaka na izstrelitev do konca letošnjega leta. Nemo HD, Centra odličnosti Vesolje SI, dva obstoječa satelita Trisat mariborskega podjetja Skylabs in četrti, prav tako mariborski, ki v vesolju pridobivajo podatke iz vesolja in o Zemlji, te podatke pošiljajo na Zemljo in tudi s pomočjo teh podatkov na to razvijamo celo vrsto uporabnih aplikacij o naravnih pojavih v programih opazovanja zemlje in iz tega se razvija področje, kjer je Slovenija že velesila, področje uporabe in obdelave podatkov o opazovanju zemlje, o zemeljskih pojavih, o napovedovanju naravnih nesreč. Torej vodotokih in vseh koncentracijah različnih emisij v ozračju in podobno. Na tem področju je recimo se hitro vzpostavilo podjetje Sinergise, danes del globalne verige Planet devet, ki kot slovensko podjetje razvija verjetno ena od boljših tovrstnih aplikacij v svetu. DEWEsoft praktično ni ga strelišča na svetu, ki ne bi uporabljalo občutljivih merilnih mehanizmov trboveljskega velikana. Na naših univerzah se razvija digitalni dvojček očesa zaradi dejstva, da v vesolju kot eden od stranskih učinkov nastopi tudi slepota. Iz tega si lahko obetamo, če nekoliko daljnovidnejše vidimo v prihodnost tudi tehnološko, tehnološki dvojček očesa za to, da povrnemo vid tistim, ki ga nimajo.

V Nordijskem centru Planica je eden od laboratorijev ESE za izvajanje človeških in robotskih raziskav. Mislim, da ena od 2.01 od treh človeških centrifug, s katerimi se preučuje delovanje in vpliv, torej breztežnostnega prostora na človeško telo. Eden od stranskih učinkov bivanja v vesolju je, da se breztežnostne zakonitosti prenesejo seveda tudi na človeško telo in, recimo, precej spremeni krvni obtok na človeškem telesu. Zaradi tega na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani razvijajo posebne hlače za to, da se zagotovi obtočnost krvnega obtoka in nekega dne se iz tega lahko razvijejo hlače za zdravljenje tromboz in drugih oblik, torej krvno vaskularnih bolezni.

Naši sateliti, še posebej satelit TRISATR, kroži na orbiti 6000 kilometrov nad Zemljo v nemogočih vesoljskih razmerah. In je predvsem dokaz tega, da znamo v Sloveniji dizajnirati in proizvesti zahtevno in robustno mikroelektroniko. Ta vzdržljivost te tehnologije odpira našim podjetjem vrata za izdelavo najzahtevnejših aplikacij mikroelektronike tudi za druge zemeljske aplikacije, ki zahtevajo to zanesljivost in robustnost. Dovolj razvija za Naso Marsov habitat uporabljajoč pri tem znane šotore, ki jih vidimo tudi na Zemlji, vendar s posebnimi materiali za to, da se zagotovi življenju primeren prostor na drugih planetih, prvenstveno seveda za raziskovanje in kot laboratorij.

Še en primer mariborskega podjetja Skylabs. Naj povem, da je to podjetje štartalo z enim zaposlenim, zaposlenim danes ga sestavlja več kot 40 visoko izobraženih ljudi. Podobni primeri pa so tudi v drugih podjetjih, dejavnih v vesoljskem sektorju. Za Evropsko vesoljsko agencijo razvijajo posebnega robota pajek Saro za to, da bo pridobivanje materialov na oddaljenih planetih lažje in da bo ta tehnologija, pri kateri sodeluje cela vrsta slovenskih podjetij, tudi iz avtomobilske industrije, koristila raziskavah v vesolju.

To je samo nekaj od primerov iz slovenskega vesoljskega sektorja, ki se je v zadnjih desetih letih izjemno dinamično razvil. Podjetja zdaj vstopajo v tretjo generacijo ESI-ih programov in so zaželen partner za to, da se vključujejo v vesoljske operacije največjih evropskih integratorjev.

Naj povem, da ob multilateralnem sodelovanju, pri čemer je naše sodelovanje v Evropski vesoljski agenciji daleč najbolj pomembno, je Slovenija v letošnjem letu sklenila tudi sporazum Artemisacorz, ki podjetjem odpira širše možnosti za sodelovanje v Nasinih programih, na drugi strani pa slovenska vesoljska pisarna razvija tudi bilateralne oblike sodelovanja, prvenstveno z Evropo, pa tudi izven nje. Lani novembra je Slovenija na vesoljskem vrhu v Sevilli izrazila namero za vstop v polnopravno članstvo Evropske vesoljske agencije, čemur je sledil večmesečni zahteven pregled njene pripravljenosti. Na osnovi tega pregleda je Svet Evropske vesoljske agencije marca letos sprejel odločitev o načelnem pristopu Slovenije h Konvenciji o ustanovitvi Evropske vesoljske agencije, seveda ob predpogoju, da uspešno zaključimo pogajanja o sporazumu med Vlado Republike Slovenije in Evropsko vesoljsko agencijo o pristopu h konvenciji. Ta sporazum je predsednik vlade doktor Robert Golob 18. junija podpisal na sedežu Evropske vesoljske agencije v Parizu in se potrjuje vzporedno s konvencijo, ki jo potrjujete kot 1. točko. Konvencija bo začela za Slovenijo veljati z dnem, ko bo listina o pristopu Slovenije deponirana pri vladi Francoske republike, ki je depozitar konvencije. V skladu s pogoji sporazuma bo Slovenija sprejela vse potrebne ukrepe, da se to zgodi pred 1. 1. 2025, ko sicer poteče veljavnost dosedanjega pridružitvenega sporazuma.

Nekaj bistvenih podatkov o sami konvenciji. Konvencija je ustanovna pogodba Evropske vesoljske agencije, ki daje pravni okvir za njeno delovanje. Naj poudarim, da je namen Evropske vesoljske agencije, da izključno v miroljubne namene zagotavlja in spodbuja sodelovanje med evropskimi državami na področju vesoljskih raziskav in tehnologije, je samostojna mednarodna organizacija, ki nima neposredne povezave z Evropsko unijo, hkrati pa tudi Evropska unija, Evropsko vesoljsko agencijo uporablja kot ključno vesoljsko vozilo za svoje vesoljske ambicije. Članstvo Evropske vesoljske agencije se v tem pogledu nekoliko razlikuje, denimo, polnopravna članica Evropske vesoljske agencije je še vedno Velika Britanija. ESA pripravlja in izvaja dolgoročno evropsko vesoljsko politiko in cilje, ju usklajuje z nacionalnimi dejavnostmi in programi na področju vesolja ter pripravlja in izvaja povezano industrijsko politiko, močan industrijski poudarek vseh vesoljskih tehnologij, način, da preko našega sodelovanja v evropskih vesoljskih programih razvijamo tovrstne tehnologije tudi pri nas in iz tega razvijamo prodorno moč slovenskega gospodarstva. Pri izvajanju in izvajanju industrijske politike mora Evropska vesoljska agencija zagotoviti enakopravno sodelovanje držav članic glede na njihov finančni prispevek pri izvajanju vesoljskega programa in s tem povezanim razvojem vesoljske tehnologije. Pri določanju svojih nalog daje ESA prednost evropskim nosilnim raketam in drugim vesoljskim prevoznim sistemom svoje objekte, naprave pa daje na voljo državam članicam tudi za njihove lastne programe. Dejavnosti ESA zajema tako obvezne kot izbirne dejavnosti. Obvezne dejavnosti vključujejo izvajanje osnovnih dejavnosti, kot so izobraževanje, dokumentiranje, študije prihodnjih projektov in znanstveni programi, izbirne dejavnosti pa vključujejo zlasti opazovanje zemlje, telekomunikacije, splošne tehnologije, človeške in robotske raziskave, satelitsko navigacijo ter vesoljske prevozne sisteme. Za kritje stroškov obveznega programa države članice prispevajo sredstva na podlagi lestvice, ki jo sprejme Svet, torej agencije. Lestvica temelji na povprečnem nacionalnem dohodku vsake države članice za zadnja tri leta. Pričakujemo lahko, da bo ta znesek za Slovenijo za leto 2025 znašal okvirno 2,8 milijona evrov. Medtem pa višino zneska s katerim sodelujemo pri posameznih izbirnih programih, države članice določimo glede na interes in kapacitete gospodarstva, namreč tukaj velja načelo "Gio Returnes", torej o tem, da sredstva, ki jih plačamo kot prispevek za izbirne programe, so na voljo slovenski vesoljski industriji, da jih preko sodelovanja v lesenih programih počrpa nazaj. Vsi podatki doslej kažejo, da je Slovenija pri tem nadpovprečno uspešna, in da počrpamo več sredstev, kot jih v ta namen vplačamo. Naj povem še, da bomo ob vstopu plačali tako imenovani entry fee, torej vstopnino, znesek enkratne narave, ki bo v začetku leta 2025 znašal 1,7 milijona evrov. Naj pa tudi dodam, da je vlada v okviru pogajanj že sprejela akcijski načrt o prihodnjih vplačilih, opredelila možen razpon plačil za naše sodelovanje v prihodnjih aktivnostih, o katerih pa bomo tudi pred tem Državnim zborom odločali, potem ko bomo pripravljali vse potrebno za izvedbo ministrske konference Evropske vesoljske agencije nekje proti koncu prihodnjega leta. V ESI države namreč vplačujejo na podlagi triletnih programov in že doslej smo ta naš prispevek krepili, seveda skladno s sprotno oceno o absorpcijskih sposobnostih naše industrije. Sestavni del konvencije je njenih pet prilog. Priloga ena se nanaša na privilegije in imunitete, priloga dva vsebuje finančne določbe, priloga tri določbe glede izbirnih programov, priloga štiri glede internacionalizacije izbirnih programov, priloga pet pa določbe glede industrijske politike. Kot rečeno, slovenski vesoljski sektor se v zadnjih letih zelo hitro razvija, kar se kaže tako v številu sklenjenih pogodb kot številu podjetij in raziskovalnih institucij, ki se z vesoljem ukvarjajo. To je resnično dobro postavljen ekosistem, ki redno deluje skupaj. Država pa se z vključenimi podjetji in raziskovalnimi inštitucijami ter univerzami tudi redno usklajuje o naših prioritetah. S pomočjo evropske vesoljske agencije se tako razvijajo tudi v Sloveniji visokotehnološke rešitve ki niso uporabne le v vesoljskem sektorju, ampak tudi v širši družbi. Polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji Sloveniji zagotavlja enakopravno sodelovanje z drugimi članicami Evropske vesoljske agencije pri sprejemanju ključnih odločitev. Naj pri tem spomnim, da je recimo Draghijevo poročilo vesolje opredelilo kot enega od prednostnih sektorjev z navedbo sektorskih priporočil, kar kaže na to, da je ta sektor eden od tistih, na katerega tudi Evropska unija stavi za preboj njenega gospodarstva, za to, da ponovno okrepi, povrne ali ohrani voditeljstvo na določenih tehnoloških področjih. Nekaj primerov je takšnih, kjer to danes Evropa je in z njo tudi Slovenija. Prav recimo programi Opazovanja Zemlje, kjer je Slovenija izjemno močna, so nesporno velika prednost Evrope. Tudi satelitska navigacija, njeni programi, kot so in Copernicus in Galileo in podobno. S tem se bo povečala prepoznavnost Slovenije v svetu kot čedalje pomembnejšega akterja v mednarodnem vesoljskem sektorju. Ta pomembnost bo nedvomno tudi v prihodnje ostala nišna. Daje pa nam možnost sodelovanja v programih, v katerih slovenski vesoljski sektor do sedaj še ni mogel sodelovati, in dodatno odpira vrata za sodelovanje s podjetji iz držav članic Evropske vesoljske agencije.

Glede na vse navedeno predlagamo, da Državni zbor vse tri predloge zakonov, tako o pristopu kot o konvenciji kot o uporabi in sodelovanju na področju tajnih podatkov podpre. Najlepša hvala.