Hvala lepa.

Spoštovani gospod predsednik, člani odbora, ostali prisotni, lep pozdrav tudi v mojem imenu in v imenu Uprave za zaščito in reševanje.

Jaz bi mogoče samo par še konkretnih zadev, ki izhajajo tudi iz splošne predstavitve, ki jo je naredil gospod državni sekretar. Na koncu je končal z nakupom posebne opreme in s koriščenjem evropskih sredstev. Dejstvo je, da je v zadnjem desetletnem obdobju oziroma v zadnjem sedemletnem obdobju, kot je veljala prejšnja resolucija, se zgodilo na območju Slovenije, Evrope in tudi sveta, upam reči, vse ključne, bistvene spremembe s področja nesreč, ki drastično vplivajo ne samo na razmere v Sloveniji, ampak tudi na sistem razvoja zaščite, reševanja in pomoči na nivoju Evropske unije. Tudi po zaslugi aktivnosti našega komisarja, gospoda Lenarčiča, in evropskega kriznega centra se dejansko so v zadnjih petih letih uniformirale čisto vse dejavnosti pomoči, sodelovanja držav, tako v materialnem smislu kot enotah in tudi zagotavljanja sredstev. Ta bistveni razvoj se je začel po covidu, ki je postavil čisto druge temelje. Delovanja vseh kriznih enot in tudi vseh enot, ki sodelujemo v sistemu zaščite in reševanja, pa je to, lahko rečemo, zelo karikirano, enostavno je napovedano že čisto iz naslova enih infrastrukturnih, da več niso primerni bili niti nobeni načrti niti cilji z vidika infrastrukture, delovanja štabov, zagotavljanja primernih prostorov, trajnosti, prehranskosti, samozadostnosti, avtonomnosti ali pa kakorkoli. Hočemo povedati, enako se je zgodilo, da kar naenkrat več države niso mogle biti povsem samostojne in avtonomne, ker je odpovedal evropski sistem tržnega gospodarstva in tudi svetovni sistem, ker nikjer niste dobili več nič, na kar ste se v načrtih zanašali, da boste kupili, ker je to bilo vse skupno, evropsko ali pa globalni problem. In to se nadaljuje tudi v prihodnje. In nenazadnje po tem covidu, tako kot je bilo omenjeno, so se v Sloveniji zgodili dve, vsako leto, 2022 in 2023, dve največji naravni nesreči, ki smo jih imeli, tako požar kot tudi poplave. In seveda to je ključno vplivalo na pripravo te naše resolucije.

Pošteno je povedati, da resolucija nekoliko zamuja glede na veljavnost prejšnje resolucije iz čisto enostavnega vzroka: ker smo želeli vsa ta izhodišča noter vgraditi in tudi predmet je potem ta nova resolucija 2024-2030, kar se tiče zakaj zagotavljanja ustrezne opreme za izvajanje nalog na področju zaščite in reševanja v poplavah. Leta 2020 je že takratna Vlada in tudi Evropska komisija potrdila reformo sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, tudi v Republiki Sloveniji, kjer se večja pozornost daje preventivi, večjo pozornost se daje primerni opremi, usposobljenosti enot in tudi samemu odzivu. In deli te reforme je tako oprema, ki jo kupuje država na državnem nivoju za poplave, kasneje tudi za požare v naravnem okolju in žled, nujna in jih razdeli lokalnim skupnostim. Povedano je že bilo, da je temelj vsega poseganja so lokalne skupnosti in enote v lokalni skupnosti kot prvi odziv in tukaj bistveno spreminjamo dosedanjo miselnost in način delovanja kjer se je pokazalo, da lokalne skupnosti same s svojo opremo kljub veliki množičnosti, najboljši opremljenosti in števila gasilcev in ostalih prostovoljcev ne morejo zagotavljati najbolj učinkovito te zadeve. Zato se je država odločila, da bo kupila sredstva tudi s pomočjo evropskih sredstev in jih razdelila lokalnim skupnostim, zato da bo ta odziv veliko učinkovitejši, hkrati si bodo pa lahko lokalne skupnosti pomagale tudi na regionalnem nivoju. Ta oprema, z velikim veseljem lahko povemo, da je po dveh letih nabavljena v glavnini, to je tistih 40 vozil, s 164 namenskimi kontejnerji, skupna vrednost je približno 28 milijonov evrov, od katerih je tri četrtine financiranih s strani evropskih in ostalih fondov. In že ta znesek, 28 milijonov evrov, je v finančnem smislu približno desetkratnik tistega, kar se je za opremo kupovalo v zadnjih 20 letih za to področje v Republiki Sloveniji.

Da je šla nadgradnja naprej, je tudi bilo že danes omenjeno. Letalska enota, ki je organizirana v okviru Uprave za zaščito in reševanje in je v letošnjem letu, si upam reči, odlično opravljala svoje, svojo nalogo. V enem letu od ideje nabave prvega letala tudi še čisto operativno v praksi, kjer so zopet porabljena sredstva evropske kohezijske politike iz obdobja 2021-2027 v skupnem znesku 23 milijonov evrov, vrednost investicije, od tega je približno 18 milijonov evropskih in pripadajočih slovenskih sredstev, kar skupaj s prejšnjo investicijo znaša 50 milijonov v dveh letih za opremo in tudi to opremo funkcijsko tudi dano. Vse to govorim zaradi tega, ker iz tega jasno izhaja, da je treba prilagoditi tudi v prihodnje nekoliko in nadgraditi sistema upravljanja sistema zaščite in reševanja. Državni sekretar je že omenil profesionalizacijo kadra in tudi povečanja kadra, ki se nekoliko bolj intenzivno ukvarja s področjem zaščite in reševanja, tukaj mislimo tako na lokalne skupnosti kot na samo državo, kajti dejstvo je, da je v zadnjem desetletju praktično samo še 30 procentov zaposlenih referentov oziroma strokovnih sodelavcev na področju občin, ki pokrivajo področja zaščite in reševanja, vsi ostali so bili prerazporejeni oziroma jih ni. Če povem v številkah, iz več kot sto jih je danes manj kot 40, in hkrati tudi drugi, ki smo v tem sistemu, kljub prevzemanju dodatnih nalog, nove opreme, kot je bilo rečeno, letalske enote, se vzdržujemo nekje na nivoju 300 ljudi, tukaj notri je pa vštetih tudi 150 ljudi, ki delujejo na številki 112. Če želimo seveda učinkovito rasti s tem sistemom, bodo potrebne določene spremembe v tem delu in tukaj jih resolucija odpira delno profesionalizacijo na vseh nivojih, kajti izzivov opreme in izobraževanja je bistveno več.

Naslednji zelo pomemben element, ki ga naslavlja resolucija kot eden od temeljnih ciljev je edukacija in pridobivanje kadra. Nič nam ne pomeni infrastruktura, nič nam ne pomeni nova oprema, če ne bomo imeli dovolj velikega kadra in ki bo ustrezno usposobljen, izobražen, na vseh nivojih, tako na lokalnem nivoju kot na državnem nivoju. V ta namen so se bistveno povečala sredstva in se bodo tudi v prihodnje. Tudi iz naslova Evropske unije in sta novo že izoblikovana dva posebna programa za požar v naravnem okolju in pa za poplave, zaradi tega, da bomo lahko ustanovili regionalne in lokalne enote s to novo opremo hkrati bistveno posodablja se sisteme izobraževanja tako na Igu, v Sežani in tudi v Mariboru ter v nadaljevanju tudi še Murska Sobota za specifične tipe podnebnih nesreč s ciljem, da se dodatno izobrazi približno 2 tisoč oseb na letnem nivoju, pa že zdaj lahko rečemo, da je povprečje bilo v letu 2023 - 61 oseb v sistemu zaščite in reševanja se je dnevno izobraževalo v našem centru, bomo rekli, niso najbolj primerljive cifre še zaradi covida v preteklosti, kjer so te cifre bile praktično polovico manjše, ampak dejstvo je, da smo danes veliko, veliko nad samimi temi ciframi.

Izpostavljeno je bilo, da je ključ uspešnosti tudi primerna pripravljenost in preventiva. Samo v zadnjih dveh letih lahko rečemo, da so bile izdelane štiri nove ocene ogroženosti Republike Slovenije ravno zaradi vseh teh sprememb.

Izdelana, sprejeta je bila nova verzija državne ocene tveganja nesreč, nove verzije državne ocene, zmanjšano obvladovanje tveganj za nesreče, ki je tudi podlaga za to resolucijo. V letu 2023 je skupaj z Evropsko komisijo izdelano poročilo o stanju na področju obvladovanja tveganj in nesreč v Republiki Sloveniji z vsemi potrebnimi odzivi, in pa v letu 2023 so prenovljeni trije načrti zaščite in reševanja in sicer za jedrsko nesrečo, terorizem in zrakoplov ter spremenjenih šest državnih načrtov zaščite in reševanja, torej devet v skupno 13, kot jih imamo v tej državi.

In za konec bi jaz si vseeno še dovolil nekaj besed povedati o mednarodnem sodelovanju in o informacijskem sistemu. Zadnje nesreče, tudi danes mislim, da ravno poteka dopisna seja Vlade o pomoči Grčiji za gašenje požarov. Letos bodo preko Uprave za zaščito in reševanje samo v zadnjih štirih mesecih praktično napotene štiri mednarodne enote, ki so posredovale v tujini, to je več kot pred dvema letoma v zgodovini. Imeli smo jih samo v lanskem letu v Turčiji, v potresu v Italiji in v poplavah, največjih poplavah v Republiki Sloveniji, še prej Makedonija, požar in tudi vse ostalo in to jasno kaže, da se bistveno povečuje trend medsebojne pomoči. Republika Slovenija je v lanskem letu prejela pomoč praktično 17 držav, kjer so nas doletele poplave, letos na srečo lahko mi pomagamo drugim, čeprav jim te nesreče niti približno ne bi želeli, ampak jo razumemo in se maksimalno trudimo tako v moštvu in materialni pomoči. Dejstvo je, da smo že certificirali dodatno enoto za prečrpavanje vode v evropski PUL, poleg naše jamarske službe. Letos smo bili v Franciji 14 dni na predispozicionirano posebne evropske enote za gašenje gozdnih požarov, to nameravamo tudi dati v PUL naslednjih pol leta in enako smo oblikovali enoto za posredovano v urbanem območju za iskanje psi, ki je že delovala v Turčiji, kar pomeni, da bomo do konca naslednjega leta imeli vsaj tri obvezne enote v PUL Evropske unije in še eno v nastajanju.

In na koncu še informacijski sistem. Tudi pred tem odborom smo razpravljali o kibernetskem napadu na Upravo za zaščito in reševanje, in nevarnosti, ki sledijo na informacijskem področju. Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami kot temelj nacionalne varnosti mora vzpostaviti samostojen, robusten, zanesljiv sistem komunikacije v vseh razmerah. To se je pokazalo ne samo v ukrajinski vojni, tudi danes lahko beremo kaj se dogaja v Izraelu in v ostalih azijskih zadevah zato želimo ohraniti, kljub temu, da je bilo v predhodnosti predvideno, da se naš klasični sistem zare komunikacije, ki je dosti analogen, opusti, da se ga nadgradi in se ga vzdržuje skupaj z novo prevzetim digitalnim radijskim modelom. Tako, da bomo imeli dva vzporedna, zaradi tega, ker si več ne znamo predstavljati, da gremo samo na digitalno komunikacijo, ko potem ostanemo v sistemu zaščite in reševanja brez temeljnega povezljivosti in delovanja. Zato pač ta sistem gre še vedno nekaj časa naprej skozi to resolucijo, hkrati pa razvijamo na novo skupaj z zdravstvom, uspeli smo lansko leto prevzeti do tedaj zgrajen zdravstveni sistem digitalne komunikacije, ker to omogoča pa bistveno večjo analitiko delovanja in vse ostalo, kadar pač to delamo.

Hkrati smo v zaključku tako imenovanega množičnega alarmiranja. Kar pomeni, da boste pač vsi lahko na telefonu prejeli informacijo o potencialnih nevarnostih, ampak to ni /nerazumljivo/, če poenostavim, ampak takrat res, kadar je nekaj res potrebno, naše ukrepanje. Ob sami nesreči, navodila za ukrepanje ali se umikamo, zaklanjamo, zakaj tulijo selena in podobne zadeve, kar je bistven segment k povečevanju same preventive.

V resoluciji je tudi povedano, da je treba v tem obdobju bistveno posodobiti sistem centrov 112, ki delujejo v neprimernih pogojih in, bom rekel, ne s sodobnimi tehnologijami in tudi v določenem delu nevarnimi tehnologijami za samo funkcioniranje. Tako da, tukaj nas čaka en zelo velik projekt, ki se naslavlja tako imenovane SIT telefonije in pa modernega centra 112, ki bo za sabo potegnil tudi reorganizacijo strukture uprave za zaščito in reševanje - tako kot smo jo naredili že v primeru umestitve letalske enote v samo Upravo za zaščito in reševanje.

In da končam. Tam, kjer je državni sekretar tudi končal, s finančnimi viri. Povečanje in skok iz 50, 60 tisoč evrov sredstev, ki jih je imela Uprava za zaščito in reševanje za sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami še v letu 2000-2022 na preko sto milijonov evrov je možen samo ob koriščenju evropskih sredstev, namenskih sredstev in vsega ostalega. Velik del gre seveda iz integrale, ampak veliko več je pa zaradi boljšega črpanja teh sredstev tako iz Načrta za okrevanje in odpornost, kjer se postavljajo trije centri, od Centra za zaščito in reševanje Republike Slovenije do dveh edukativnih procentov. Če ne bi bil narejen ta prehod sigurno ne bi mogli tako uspešno že tekoče parirati kot tudi razvijati samega sistema. Sistema ne bo možno nadgraditi, v kolikor ne bomo tesno sodelovali z lokalnimi skupnostmi in prostovoljci. Kajti, to je naš glavni moto in zanesljivost sistema. Naj mi bo dovoljeno še to reči, ker tudi zdaj veliko se pogovarjamo o nekih dodatnih zakonih z različnih področij sistem, enot, sil in odziva varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Republiki Sloveniji deluje odlično. Sistem ne potrebuje novega sistema, ampak sistem potrebuje prilagoditev in nadgradnjo, ki pa je seveda zaradi dejavnosti v okolju relativno zelo hitra in se je treba hitro obrniti in tudi hitro prilagoditi.

Hvala lepa.