Najlepša hvala.

V imenu Ministrstva za solidarno prihodnost se zahvaljujem Varuhu človekovih pravic za njegovo poročilo, tudi za njegovo dosedanje delo, ki je, bi rekel, izredno dragoceno tudi za naše delo, za naše poslanstvo na ministrstvu, kot opozorila, kot napotila, kot podčrtanje tistih področij kjer moramo narediti še več in odpraviti težave, ki so bile izpostavljene. Če se lahko tukaj dotaknem samo nekaj področij, ki jih je v svoji predstavitvi varuh predstavil in nakažem, da odziv Ministrstva za solidarno prihodnost, ki pa je seveda še, bi rekel tako kot je poročilo, tudi obsežnejše, tudi samo obsežnejši.

Najprej glede tega kar je bilo nazadnje izpostavljeno, torej preventivnega, državnega preventivnega mehanizma in obiskov varuha v naših socialnovarstvenih zavodih, to je izredno pomembno delo opravljeno. Vsako poročilo varuha prejmemo na ministrstvu, ga skupaj z izvajalci podrobno pregledamo in seveda tukaj je absolutno cilj, da vse tiste nepravilnosti, ki so tukaj bile odkrite tudi izpostavimo in o njih v vsakem posameznem primeru varuhu tudi poročamo. Zelo pomembna točka, ki jo je tukaj izpostavil varuh je vprašanje varovanih oddelkov. V naši mreži socialno varstvenih zavodov. Če jo imamo v varstveno delovnih centrih, v domovih za starejše varovane oddelke in tukaj je pa res potrebna maksimalna občutljivost, ko gre pač za omejevanje, pravzaprav svobode, prostosti zaradi takšnih okoliščin. In strinjamo se z varuhom, da dejansko tu obstaja kar precej prostora za izboljšavo na področju varovanih oddelkov. Zdaj, poudaril bi, da je Ministrstvo za solidarno prihodnost v letošnjem letu stopilo v proces verifikacije vseh varovanih oddelkov, torej, sistematično smo šli, postopek pravzaprav še poteka, čez vsak varovani oddelek znotraj naših socialnovarstvenih zavodov in ga preverjamo, ga verificiramo in tudi sami opozarjamo na stvari, ki niso pravilne, ki jih je pač potrebno izboljšati v skladu z določili zakonov pristojnih. Poleg tega smo na Ministrstvu za solidarno prihodnost tudi imenovali delovno skupino za vzpostavitev specializirane enote za obravnavo oseb z najtežjimi oblikami motenj v duševnem zdravju. Torej ministrstvo naše iz Vlade dobilo, s strani Vlade dobilo to nalogo, da pripravi zakonska izhodišča za pravno ureditev tega področja. In še tisto, kar smo v letošnjem letu naredili, vzpostavili smo posebno delovno mesto na ministrstvu koordinatorja namestitve za varovane oddelke, spet uradnika, strokovnjaka, kar pričakujemo, da bo to pospešilo reševanje te aktualne problematike glede varovanih oddelkov. Seveda pa je tukaj treba še reči, da kar se tiče dolgoročne usmeritve, pa je seveda tukaj podlaga strategija za deinstitucionalizacijo do leta 2034, ki jo je letos tudi sprejelo ministrstvo, minister za solidarno prihodnost in cilj strategije za deinstitucionalizacijo je pa neka dolgoročna in celovita transformacija varovanih oddelkov, torej transformacija nasploh sistema, da pravzaprav vsem za katere je to mogoče, pravzaprav omogočimo življenje v skupnosti primerno njihovim okoliščinam, torej da pravzaprav se v tej smeri tudi v skladu z evropskimi smernicami premikamo v družbo, kjer pravzaprav zapiranja v tem smislu ne bo več. To je cilj, kajti vsako, vsako zapiranje, je neke vrste kršitev človekovih pravic in deinstitucionalizacija tukaj jasno pravi, vsak posameznik mora imeti možnost, da živi po svojih zmožnostih v skupnosti. To pa je cilj strategije na koncu.

Omenil bi še področje domov za starejše. Iz vidika tega, kar slišimo, kar, s čimer se soočamo ves čas, torej kadrovske stiske. Kadrovska stiska v domovih za starejše so res eden izmed največjih težav v tem trenutku v Sloveniji, v Evropi nasploh. Kaj smo glede tega naredili, kaj delamo, kaj nameravamo storiti? Najprej bi morda še spomnil na to, da je letos začela veljati prva prva, prva pravica iz, prva storitev iz novega zakona o dolgotrajni oskrbi, torej v letošnjem letu od 1. januarja do danes smo že zagotovili približno 500 novih uporabnikov te storitve oskrbovalca družinskega člana, torej 500 državljank in državljanov, ki ni bilo do sedaj deležnih dolgotrajne oskrbe, jo je že danes, je deležnih zaradi novega Zakona o dolgotrajni oskrbi in ta številka se še, bi rekel, pravzaprav dnevno povečuje. Lahko vam rečem, da samo od avgusta, zadnje številke sem včeraj preverjal, od avgusta do danes je 90 novih uporabnikov storitve oskrbovalca družinskega člana, do konca leta bo celotna številka blizu tisoč, vendarle kadrovska stiska v domovih ostaja. Na kakšen način smo jo naslovili? V okviru našega ministrstva in naših pristojnosti smo sprejeli poseben zakon, tako imenovan kadrovski zakon, ki v okviru naših pristojnosti izboljšuje pogoje dela v socialnovarstvenih zavodih, ki bo omogočal v naslednjih nekaj letih socialno varstvenim zavodom, da bodo lažje vključevali prostovoljce, da bodo lahko izobraževali, štipendirali svoje zaposlene, da bodo lahko, da bodo lahko tudi kupovali sodobne, sodobne, pa pripomočke za nego, da se bo bolje vzpostavilo tudi sodelovanje z Zavodom za zaposlovanje in pač v nekem, seveda, manjšem obsegu tudi zaposlovanje tujcev na socialno varstvenih zavodih. Torej, s tem našim zakonom pravzaprav določamo neko osebo na zavodu za zaposlovanje, ki bo specifično zadolžena za socialnovarstvene zavode in socialnovarstvenim zavodom omogočamo tudi posebno izobraževanje. Tujih delavcev, da se bodo pač prilagodili, lažje in hitreje prilagodili delu v Sloveniji. Seveda pa tukaj jasno poudarjam, da tukaj pač tujci niso, niso rešitev za našo kadrovsko stisko. To je en delček, en delček rešitve, ampak tista glavna, glavna, glavno zavedanje pa vendar mora biti, da moramo znotraj naše družbe zagotoviti dovolj mislim, da moramo zagotoviti vire, da bomo lahko pravzaprav dolgotrajno oskrbo v prihodnosti, kadrovske vire, da bomo lahko dolgotrajno oskrbo v prihodnosti izvajali. No, zato mislim, da je izredno pomemben tudi prenova sistema plač v javnem sektorju, ki je pred kratkim je bil sklenjen sporazum med sindikati in vlado o novem plačnem zakonu. Plačna reforma, ki bo stopila z novim letom v veljavo, bo pomenila, da nihče, noben delavec ne bo imel plače pod minimalno plačo, za socialnovarstvene zavode je to izredno pomembno. Tukaj smo imeli 60 in več odstotkov pravzaprav delavk in delavcev pod minimalno plačo, sedaj pod to minimalno plačo ne bo nihče in tudi v skladu s pogajanji o odpravi plačnih nesorazmerij ne samo, da ne bodo pod minimalno plačo, ampak se bodo tudi njihove uvrstitve plačne izboljšale, pričakujemo, kar bo, seveda pričakujemo vplivalo na kadrovsko stisko iz tega vidika, da se bodo plače delavcev, ki so ena izmed, bi rekel, teh zelo pomembnih motivatorjev prihoda in odhoda delavk in delavcev v zavode, nekoliko ublažilo, seveda pa je to nekaj s čimer bomo morali delati še naprej.

In še zadnja, še zadnji element tega recimo kadrovske stiske. Seveda z uveljavljanjem Zakona o dolgotrajni oskrbi se bodo uveljavljale tudi druge oblike varstva starejših, predvsem tukaj poudarjam razvoj pomoči na domu in storitve dolgotrajne oskrbe na domu. To je spet tako, pričakujemo, kot je že v tem trenutku oskrbovalec družinskega člana omogočil več sto ljudem oskrbo, bo prav tako razširitev dolgotrajne oskrbe na domu ponudila dodatno možnost za to?

Kar se tiče pomembnega področja, ki ga je izpostavil tudi Varuh ne vemo, močno se zavedamo, da so, da so oskrbovana stanovanja nekaj, kar je pravzaprav zastarelo ureditev. Ureditev je zastarela, potrebno je, potrebno je prenoviti. Na Ministrstvu za solidarno prihodnost smo naročili strokovne podlage in so pravzaprav že pripravljene, v tem letu smo rezultate te raziskave dobili in v prenovi stanovanjske zakonodaje, ki je zdaj pravzaprav že v fazah priprave, bomo naslovili tudi prenovo tega področja oskrbovanih stanovanj, ki je, kot rečeno, se močno zavedamo, je nujna in v tem trenutku zastarela.

Morda bi na tej točki pač zaenkrat zaključil pa seveda smo odprti za nadaljnja pojasnila. Hvala.