Hvala lepa.

Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanke in poslanci, predstavniki Vlade, lepo pozdravljeni!

Danes bi predstavil nekaj poudarkov predvsem s področja delovnih teles iz 29. rednega letnega poročila Varuha človekovih pravic in državnega preventivnega mehanizma za leto 2023.

Skupaj v celoti smo v lanskem letu obravnavali 6225 zadev, od tega 3224 pobud. Ugotovili smo 262 kršitev človekovih pravic in drugih nepravilnosti. Največkrat smo ugotovili kršitve načela dobrega upravljanja, neupravičenega zavlačevanja postopkov, enakosti pred zakonom, da je Slovenija pravna in socialna država, pravice do socialne varnosti in pravice invalidov. Največ kršitev, 55, smo ponovno ugotovili na resornem področju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kar kaže, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti še vedno ne deluje po načelu dobrega upravljanja in da se stanje iz leta v leto ne izboljšuje. Na področju socialnih zadev sem posebej zaskrbljen nad izvajanjem osebne asistence. Tudi lani smo obravnavali več pobud posameznic in posameznikov, ki so pri ponovni oceni o upravičenosti do osebne asistence, celo ob morebitnem poslabšanju zdravstvenega stanja prejeli nižje število ur ali pa do osebne asistence sploh niso bili več upravičeni. Ponavljam, da je takšno odločanje nedopustno. Sprememba ocenjevalnega obrazca ob nespremenjeni zakonodaji ne sme posegati v že pridobljene pravice, kar nenazadnje izhaja tudi iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Opozarjamo tudi na nesprejemljivo tajnost obrazca za ocenjevanje potreb po osebni asistenci, saj je s tem kršeno načelo pravne varnosti. Poudarjam, da mora biti jasno določeno, do katerih pravic so posamezniki lahko upravičeni in pod kakšnimi pogoji, saj je to tudi osnova za učinkovito vlaganje pravnih sredstev. Z namenom razjasnitve celotnega postopka ocenjevanja na terenu smo lani tudi prisostvovali v konkretnem primeru obiska komisije izvedencev pri prosilcu zaskrbljen sem, da je že vsaka četrta pobuda, ki jo obravnavamo na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, utemeljena. Obravnavali smo na primer več primerov, ko je posameznik prejel odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da je zmožen za delo, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pa je istemu posamezniku izdal odločbo, da je za delo nezmožen glede na obravnavane pobude in ugotovljeno neskladnost zakonodaje. Zato vladi priporočamo, da v vseh predpisih poenoti in uskladi definicijo invalidnosti s Konvencijo o pravicah invalidov ter tako poskrbi za usklajenost notranje zakonodaje s konvencijo in z Ustavo.

Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa priporočamo, naj prenovi sistem ugotavljanja invalidnosti in uvede le en organ za ugotavljanje invalidnosti ter da naj skupaj z ministrstvom za zdravje spremeni določila javnih predpisov, ki postavljajo osebe z motnjami v duševnem zdravju v manj ugoden položaj kot druge invalide s primerljivimi omejitvami. Na področju varstva pravic invalidov dajemo 24 novih priporočil, neuresničena pa ostajajo številna pretekla priporočila. Ponavljam neuresničeno priporočilo, da Vlada čim prej pripravi ustrezen predlog Državnemu zboru, da Republika Slovenija skladno z drugim odstavkom 33. člena Konvencije o pravicah invalidov končno le vzpostavi neodvisno telo za spodbujanje varovanja in spremljanje izvajanja te konvencije, glede na to, da na to opozarjamo že 14 let, se kljub vsem prizadevanjem vpletenih še čisto nič ni spremenilo. V letu 2023 smo ponovno veliko pozornosti namenili dostopnosti grajenega okolja in storitev za invalide. Dejstvo je, da je dostopnost osnovnih in srednjih šol, sodišč centrov za socialno delo in drugih objektov v javni rabi. Javnega prometa in infrastrukture, spletišč ter različnih storitev še vedno za invalide ni. Zadostna. Zato ponovno pozivam državo in občine, da nemudoma ukrepajo. Nenazadnje se konec prihodnjega leta izteče 15-letni prehodni rok za prilagoditev? Glede starejših ugotavljamo, da se pogosto slabo zavedajo svojih pravic, saj se jih bojijo uveljavljati, zato so velikokrat žrtve birokratiziranih in prezapletenih postopkov. Tudi v letu 2023 smo obravnavali vprašanje digitalnega opismenjevanja starejših in ponovno opozorili, da je nujno, da lahko do enakih storitev dostopamo tudi po telefonu in osebno. Iz leta v leto prejmemo vedno več pobud, tudi anonimnih, ki se nanašajo na nasilje in neustrezno obravnavo starejših v institucionalnem varstvu oziroma v bolnišnični oskrbi. Danes žal še nimamo dovolj alternativ institucionalnemu varstvu, čeprav država že nekaj let poudarja proces deinstitucionalizacije tiste alternative institucionalnemu varstvu, ki pa že obstajajo, žal ne zadoščajo potrebam. Takšna alternativa je na primer pomoč na domu, ki ni povsod enako dostopna in je časovno zelo omejena. Tistim, ki potrebujejo oskrbo, mora država v večji meri ponuditi oblike skupnostne skrbi dnevne centre, stanovanjske skupine, bivalne enote, ki ponekod že uspešno delujejo. Ena od sistemskih rešitev so tudi oskrbovana stanovanja, v zvezi s katerimi pa smo lani prejeli več pobud in odprli sistemsko vprašanje. Pobudniki so očitali predvsem nejasne pogoje za najem oskrbovanega stanovanja ter ne zagotavljanje oskrbe in nege v oskrbovanih stanovanjih, kot to določa 9. člen pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih storitev. Ugotovili smo tudi neenakopraven položaj najemnikov, ki živijo sami ali nimajo sorodnikov. Pričakujem, da bo ministrstvo za solidarno prihodnost čim prej uresničilo naše priporočilo in celovito prenovilo zakonodajo na področju oskrbovanih stanovanj.

Opozarjam na alarmanten odnos države kot ustanovitelja do domov za starejše. Vsi domovi se soočajo s kadrovsko stisko, saj zaposleni zaradi boljših plač odhajajo, odhajajo v druge dejavnosti, pri katerih so višje plače. Ni nedeljskega, prazničnega in nočnega dela. Pridobili smo podatke, da je iz tega razloga, da je iz tega razloga praznih že veliko postelj v domovih starejših in da zaradi pomanjkanja kadra že zapirajo posamezne oddelke. Tudi nekateri na novo odprti domovi zaradi pomanjkanja kadra ne morejo začeti z delom ali pa vsaj ne v celoti, obenem pa so čakalne vrste ljudi, ki prav zaradi navedenih razlogov ne morejo dostopati do socialno varstvenih storitev vedno daljše. Glede zaposlenih in brezposelnih pristojnemu ministrstvu priporočamo, da spremeni 63. člen omenjenega zakona tako, da delavec ne bo izgubil pravice do nadomestila za primer brezposelnosti, kadar zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih za zavarovanje svoje pravice ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva, ker ni vedel, da zanj kot varovano kategorijo veljajo drugačna pravila glede odpovedi že leta opozarjamo tudi na problematiko dolgotrajnosti in posledično premajhne učinkovitosti inšpekcijskih postopkov na delovno pravnem področju.

Že sprejeti ukrepi za povečanje učinkovitosti dela Inšpektorata Republike Slovenije za delo žal še vedno niso prinesle želenih učinkov. Od Vlade pričakujem, da bo zagotovila pogoje, da bodo postopki potekali v razumnih rokih. Na področju šolstva smo se lani veliko ukvarjali z napovedano reformo šolskega sistema. Izpostavili smo, da so učni načrti za osnovne in srednje šole preobsežni in od učencev in dijakov zahtevajo preveč faktografskega učenja podrobnosti, preveč različnih vsebin, ki so dandanes na spletu dosegljive z enim klikom. Potreben je tudi konkreten premik v manj statično in bolj gibanje usmerjeno izobraževanje. Zaskrbljen sem, da je tretjina članov delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za prihodnje desetletje izstopila iz delovne skupine, saj njihove argumente in stališča pristojni na ministrstvu niso upoštevali. Ker naj bi imeli že vnaprej pripravljene vse rešitve, žal država zamuja s sprejetjem Nacionalnega programa za obdobje 2023-2033, zato me skrbi, da bo ponovno zmanjkalo časa v predvidenih rokih za njeno implementacijo. Razočarani pa smo bili tudi, ker v predlogu novele Zakona o osnovni šoli priporočila iz otroškega parlamenta niso bila niti obravnavana niti omenjena, kar pomeni kršitev participacije otrok v zadevah, ki se nanašajo nanje iz Konvencije o otrokovih pravicah. Zadovoljen pa sem, da je bilo na podlagi naše skupne izjave z nevladnimi organizacijami s področja otrokovih pravic o prenovi šolskega sistema v zadnji noveli Zakona o osnovni šoli upoštevano priporočilo, naj se otrokom, ki se šolajo na domu, zagotovi enak nivo znanja, kot otrokom, ki hodijo v šolo, vendar pa ugotavljamo, da na več drugih priporočil ni bilo upoštevanih oziroma so rešitve šle celo v nasprotno smer od naših priporočil. Zato pristojne glede reforme šolstva za naslednje desetletje čaka še veliko dela, predvsem pa je nujno upoštevanje, da je šola tudi vzgojna in ne le izobraževalna ustanova, kjer bi morali biti v ospredju celovit razvoj otroka, v okviru omenjene prenove šolskega sistema opozarjamo tudi, da je nujno najti ustrezno rešitev prostorske preobremenjenosti osnovnih šol s prilagojenim programom. Večkrat smo bili namreč obveščeni o velikih težavah s prezasedenostjo, ki jih imajo Center Janeza Levca v Ljubljani, osnovna šola Helene Puhar v Kranju in še mnoge druge. Zavzemamo se za uvedbo vključujočega izobraževanja, ki kot pravica izhaja tudi iz 24. člena konvencije o pravicah invalidov, v Sloveniji pa smo, žal, še daleč od tega. Obravnavali smo na primer učenca, ki se zaradi zdravstvenih težav ni mogel udeležiti šole v naravi, saj ni bilo jasno, kako bo financirana njuna prisotnost. Njuna prisotnost dodatnega spremljevalca tega otroka. Poudarjam, da so s tem otroku kršene ustavne pravice. Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje smo zato priporočili, naj se vsem otrokom, ki imajo zdravstvene težave, zagotovi spremljevalec, če se želi udeležiti šole v naravi. Prejeli smo več pobud in opozoril glede zagotavljanja prehrane otrok v vrtcih in šolah. Izpostavljamo, da ima otrok s prehransko dieto enake potrebe po hranilih in energiji kot njegov zdrav vrstnik. Če je le možno, je jedilnike v šolah treba načrtovati tako, da se otrok ne počuti drugačnega od drugih ali pa prikrajšanega za določene jedi. Problematiko neustrezne prehrane oziroma količinsko skopih obrokov in neupoštevanja dietetičnih potreb smo zaznali tudi v socialno varstvenih zavodih. Veliko smo se lani ukvarjali tudi s porastom medvrstniškega nasilja, ki po našem mnenju potrebuje več pozornosti in sodelovanja različnih inštitucij. Nasilje nad otroki in medvrstniško nasilje vplivata na duševno zdravje otrok, na njihov šolski uspeh, vključenost v družbo. Če ne posvečamo zadostne pozornosti in njegovi zajezitvi, so lahko posledice zelo hude. S to problematiko se srečujemo tudi preko zagovorništva otrok, zato smo lani organizirali svetovni posvet Pomen zagovorništva pri skrbi za duševno zdravje otrok. Ponovno izpostavljamo kritično pomanjkanje pedopsihiatrov, kliničnih psihologov in drugih strokovnjakov. Opozarjamo tudi na dejstvo, da skrb za otroke s posebnimi potrebami še vedno ni urejena. Sistemsko, temveč je odvisna od ozaveščenosti posameznikov in od njihovih individualnih prizadevanj. Vse to neposredno vpliva na dolgotrajnost sodnih postopkov, ki zadevajo otroke in mladostnike, To pa je povsem nesprejemljivo.

Položaju otrok smo lani namenili veliko pozornosti, saj smo na področju otrok obravnavali skoraj 500 zadev in še dodatnih 200 pobud. V okviru zagovorništva otrok glede mladih bi morala država nujno aktivneje pristopiti k reševanju stanovanjskega vprašanja. Obravnavali smo več pobud. Zaradi nezadovoljstva z bivalnimi razmerami v najemniških in neprofitnih stanovanjih odločevalce že leta pozivamo, da ustrezno uredijo problematiko prekarnosti, ki mladim preprečuje, da bi se osamosvojili in si načrtovali prihodnost. Aktivnosti resorja odgovornega za mladinske politike močno pogrešamo.

Spoštovani! Poleg letnega poročila pa predstavljam še Poročilo državnega preventivnega mehanizma za leto 2023. Lani smo obiskali 87 krajev odvzema prostosti, največ varstveno delovnih centrov, policijskih postaj in domov za starejše. Kot državni preventivni mehanizem smo podali kar 578 priporočil, kar pomeni še dodatno povečanje glede na pretekla oziroma pretekla leta. Največ priporočil smo dali varstveno delovnim centrom, policijskim postajam, domovom za starejše, zaporom in psihiatričnim bolnišnicam. Ob obiskih varstvenih delovnih centrov smo ugotovili, da se nekaterim uporabnikom omejuje osebno svobodo in enot institucionalnega varstva ne morejo samostojno zapuščati, čeprav nihče od njih ni bil center nameščen v skladu z določbami zakona o duševnem zdravju, ki je trenutno edina zakonska podlaga za omejevanje osebne svobode v socialno varstvenih inštitucijah. Gre za grobo kršitev pravic uporabnikov. Ministrstvu za solidarno prihodnost smo priporočili, da zagotovi ustrezne pravne podlage za vse tovrstne centre v državi. Lani smo opravili tematske obiske različnih socialno varstvenih zavodov in centrov v katerih smo ugotovili, v kolikšni meri je stanovalcem zagotovljena pravica do zasebnosti, zdravstvenih storitev, intimnosti in ali imajo možnost vzpostavitve odnosa z osebo istega ali drugega spola znotraj zavoda, ali izven njega. Ugotovili smo, da vsem stanovalkam in stanovalcem da recimo, ja, konkretno vsem stanovalkam na primer doma na Krasu ni bil zagotovljen redni ginekološki pregled, prav tako praviloma niso bile vključene v državne preventivne programe za odkrivanje rakavih in predrakavih sprememb.

Spoštovane, spoštovani! Nemogoče je v tako kratkem času predstaviti vse naše aktivnosti, ugotovljene kršitve in priporočila, ki se nanašajo na delovanje obeh odborov. Naše letno poročilo je naše najmočnejše orodje, saj vas, spoštovane poslanke in poslanci, preko tega poročila seznanjamo, predvsem pa jasno opozarjamo na številne kršitve človekovih pravic v Sloveniji. Opozarjam, da je nujna krepitev socialne države, kamor poleg zdravstva sodijo tudi področja, ki so v pristojnosti vaših odborov. Žal pa brez nujnih reform, ki že leta čakajo na uresničitev sprememb na bolje v družbi ne bo. Še več, brez nujnih reform se bo položaj posameznic in posameznikov predvsem ranljivih skupin še naprej poslabševal. Ugotavljam, da smo v državi vse večkrat priča, da ministrstva med seboj ne sodelujejo in ne usklajujejo stališč.

Prelaganje odgovornosti z enega ministrstva na drugo bi moralo biti za predstavnike vlade nedopustno. Zavedati se moramo, da socialne pravice, ki so v pristojnosti vaših obeh odborov, niso privilegij, ampak so enakovredne vsem drugim človekovim pravicam, zato jih mora država ustrezno uresničevati. Želim si, da bi bil v središču reform človek, in da odločevalci v dialogu s ključnimi deležniki najdete skupne rešitve, ki nikogar ne bodo pustile zadaj. Hvala lepa.