Najlepša hvala, predsednica, za dano besedo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj, tako spoštovana ministra kot vsi poslanke in poslanci in pa seveda vabljeni gostje.

Obmejna problemska območja so bila kot neke vrste posebna območja dana v slovensko zakonodajo, v Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja v letu 2011. Opredeljena so bila kot območja, ki potrebujejo dodatno podporo za svoj razvoj zaradi svoje obmejne lege in s tem seveda posebnimi razvojnimi izzivi. Zdaj, če pogledamo, od takrat je minilo kar 13 let in se še vedno ta območja soočajo z razvojnim zaostajanjem. Naj uvodoma povem tudi za širšo javnost, ki danes to spremlja, da ta območja vsebujejo obmejne občine, ki so v desetkilometrskem obmejnem pasu oziroma na tem območju živi več kot 50 odstotkov prebivalcev te občine, imajo primanjkljaj delovnih mest ali redko poseljenost. Sem spadajo tudi občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine kadar je njihova dostopnost do avtoceste ali hitre ceste več kot 45 minut, ali kadar je delež Nature 2000 več kot 150 odstotkov slovenskega povprečja. Sem spadajo pa tudi občine, ki imajo po koeficientu razvitosti po zakonu, ki ureja financiranje občin koeficient manjši od 0,9. Občine, ki izpolnjujejo vsaj enega od teh kriterijev, ki sem jih navedla, so potem uvrščene med obmejna problemska območja, kar jim seveda omogoča dostop do posebnih podpornih ukrepov države za spodbujanje regionalnega razvoja. Trenutno imamo 86 takšnih občin. Mislim, da po zadnji spremembi uredbe je predlog za 87. Raziskovalni oddelek Državnega zbora je na mojo pobudo naredil en primerjalni pregled, ki je priložen tudi kot gradivo k današnji seji, iz katerega pa lahko vidimo, da kljub nekaterim dodatnim spodbudam v preteklih letih na tem območju žal nek napredek ni viden, zato se seveda lahko vprašamo ali so dejansko merila, ki določajo katere občine spadajo med obmejno problemska območja primerno nastavljena. V skladu z merili namreč imamo kar 22 takšnih občin, ki so, ki imajo koeficient razvitosti višji od slovenskega povprečja ali je enak slovenskemu povprečju. Na drugi strani pa imamo kar šest občin, ki so recimo pod 60 odstotki slovenskega povprečja, to so občina Hodoš, Osilnica, Gornji Petrovci, Rogaševci, Šalovci in Kostel. Te seveda imajo na eni strani 100 sofinanciranje naložb s strani državnega proračuna. In danes smo na sejo vabili predstavnike tistih občin, ki v bistvu spadajo med deset najmanj razvitih občin v Sloveniji, to je potem koeficient razvitosti, ki se potem določa za financiranje občin, in ki ga vsaki dve leti objavi tudi Ministrstvo za finance. Zdaj, ko pogledamo te podatke vidimo, da so razlike v razvitosti v bistvu zelo velike. Določene občine so zaradi posameznega merila, ki sem jih uvodoma navedla, umeščena med problemska območja, a lahko vidimo, da gre to za občine, ki so v bistvu gospodarsko močne, ki so recimo turistično zelo perspektivne in močne občine in se seveda vprašamo ali takšne občine dejansko spadajo v to skupino. Na drugi strani pa imamo, kot že rečeno, podpovprečno bistveno podpovprečno razvite občine, ki niso gospodarsko in turistično zanimive in nekako potem teh spodbud, ki so dane s strani države, niti ne koristijo, ker niso za investitorje zanimive občine. V februarju 2022 je bil sprejet program razvojnih spodbud za obmejna problemska območja za obdobje 2022-2025, ki ga je aktualna Vlada nedavno nekoliko spremenila, prav tako ne vem ali je že zdaj bila dokončno potrjena, vem da je bila v javni obravnavi Uredba o določitvi obmejnih problemskih območij. Takrat ko se je ta program spodbud sprejemal, je potekal, to je bil kar dolgotrajen projekt, takrat je bilo bom rekla, en tak poseben imenovan projekt, medresorsko usklajeno spodbujanje razvoja v obmejnih problemskih območij, ki je potem predlagal neko metodologijo za obmejna problemska območja in takrat je bilo seveda ugotovljeno, da je nujno potrebno ukrepanje za izboljšanje kakovosti bivanja na teh območjih, prometno dostopnost, dostopnost do storitev, gospodarsko stanje in pa seveda tudi demografsko stanje.

V program, ki je takrat v februarju 2022 bil sprejet, so pa seveda bili vključeni zgolj tisti ukrepi, ki so pač omogočali bodisi dodatne točke na razpisih ali pa možnost zagotovitev nekih dodatnih sredstev na ta območja. Žal imamo v državi kar nekaj strategij, raznih dokumentov, ki bi naj spodbujali skladen regionalni razvoj, ampak ko pogledamo statistike, pa vidimo, da mi v bistvu v državi teh razlik ne zmanjšujemo, še vedno imamo na, bom rekla, že kar tradicionalnih območjih velike razvojne zaostanke, sploh če se pa primerjamo s samim centrom Slovenije, tukaj pa se razlike v bistvu povečujejo. Sama prihajam iz volilnega okraja, kjer je sedem občin, od tega kar šest občin spada med obmejna problemska območja, iz območja Haloz. In verjamem, da kljub velikemu trudu vseh lokalnih skupnosti, se pač zdi, da enostavno vse te občine, ki spadajo v ta območja in so podpovprečno razvita ne morejo dejansko narediti nekega razvojnega preboja. Zakaj? Zato, ker so pač ukrepi, ki so ponujeni s strani države enostavno premalo ali pa morda v neki meri tudi niso ustrezni, zato se mi zdi prav, da danes o tem tudi spregovorimo.

Kot država se soočamo s staranjem prebivalstva, ampak ko pogledamo statistike obmejnih problemskih območij vidimo, da je slika še bistveno slabša, 16 odstotkov višji je indeks staranja napram notranjosti Slovenije. Soočajo se z odseljevanjem mladih, ki seveda odhajajo v centre v bližino delovnih mest. Posledično se seveda vse bolj opuščajo kmetijske površine, soočamo se z zaraščanjem in na določenih območjih seveda nastajajo vedno večje težave. Zelo težko je na teh območjih zadržati mlade generacije, če v bistvu na eni strani še vedno marsikje ni možnosti priklopa na internet. Določeni projekti potekajo že, lahko že rečem skoraj desetletja, pa se kaj dosti ne premakne, gradnja širokopasovnega omrežja poteka izjemno počasi in še vedno, ne glede na vse spodbude tudi države, bodo določena območja ostala brez možnosti priklopa na interneta do interneta. Kar pa seveda pomeni, da je mladim na tem območju tako rekoč skoraj onemogočeno, da bi živeli. Na drugi strani imamo tudi določene birokratske nesmisle. Ko recimo si mladi ne morejo na zemlji svojih staršev zgraditi hiše, čeprav je na tistem zemljišču vsa ustrezna infrastruktura, ker pač ne dovolijo, gradbenega dovoljenja. Zakaj? Zato, ker država ne dovoljuje razpršene poselitve in seveda se tukaj vprašamo kakšna pa naj bo poselitev če ne razpršena, recimo na območju Haloz, pa kje na Goričkem ali pa v Slovenskih Goricah in seveda tudi drugod po Sloveniji. Zdaj četudi se na javnih razpisih namenjajo dodatne točke, recimo za investicije podjetij v obmejna problemska območja, tako kot sem že prej omenila za določena območja enostavno ni, bodisi zaradi preslabe prometne infrastrukture ali oddaljenosti od nekih centrov, ni pravega interesa. Imamo pa, kot že tudi rečeno, občine, ki pa so gospodarsko razvite in tam seveda je interes. In ravno te občine s pridom potem izkoriščajo to, da so umeščena v problemsko obmejna območja. Glede na vse skupaj ugotavljam pač, da so merila, ki so določena za umestitev občin med obmejna problemska območja neprimerna.

Zdaj, nedavno se je spreminjala ta uredba, ampak ravno na tem področju v bistvu ni spremembe. In zdaj, kaj lahko ugotavljamo, da na račun manj razvitih občin se v bistvu še bolj znotraj teh občin, ki spadajo med obmejno problemsko občine, razvijajo tiste občine, ki itak imajo nek razvojni potencial. In prepričana sem, da država tukaj ne pelje pravih ukrepov in zato bi si želela tudi slišati župane, ki prihajajo iz teh najmanj razvitih občin v Sloveniji, kaj predlagajo, kaj naj država na tem področju tudi naredi? Tukaj z nami sta oba ministra, ki sta za to pristojna in verjamem, da lahko najdemo tukaj neke prave rešitve in seveda, ki bodo potem pripeljali tudi do sprememb samih meril in posledično do ukrepov, ki bodo prinesle neke pozitivne spremembe, da bomo dejansko lahko govorili o nekem skladnem regionalnem razvoju in pa tudi seveda bolj pravični razdelitvi sredstev.

Kot stranka, Slovenska demokratska stranka, smo tako Odboru za gospodarstvo in Odboru za zadeve Evropske unije predlagali, da po končani razpravi sprejmemo določene sklepe, pa jih bom zdaj tukaj uvodoma prebrala: Odbor za gospodarstvo in Odbor za zadeve Evropske unije pozivata Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, da v roku treh mesecev ponovno preuči merila, ki so opredeljena za razvrstitev občin v obmejna problemska območja ter o tem poroča odboroma. Drugi sklep: Odbor za gospodarstvo in Odbor za zadeve Evropske unije pozivata Vlado Republike Slovenije, da v roku treh mesecev pripravi poročilo o konkretnih ukrepih, ki so bili izvedeni za spodbujanje razvoja na problemskih obmejnih območjih, izvedenih v času aktualne Vlade. Tretji: Odbor za gospodarstvo in Odbor za zadeve Evropske unije pozivata Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, da v roku treh mesecev pripravi konkretne rešitve za celostno reševanje obmejnega problemskega območja, in pa četrti: Odbor za gospodarstvo in Odbor za zadeve Evropske unije pozivata Vlado Republike Slovenije, da izvrši zastavljene cilje iz koalicijske pogodbe glede skladnega in enakomernega regionalnega razvoja ter glede decentralizacije in dekoncentracije državnih institucij.

Jaz verjamem, da so vsi ti predlagani sklepi dobronamerni, verjamem, da se vsi zavedamo ne glede na strankarsko pripadnost, da dejansko tu obstaja neka težava, ki se jo je potrebno bolj intenzivno lotiti in več kot očitno na malo drugačen način, ker to, kar danes počnemo, ne prinaša rezultatov, kar seveda kažejo vsi kazalci razvitosti.

Morda toliko uvodoma z moje strani. Najlepša hvala.