Najlepša hvala, podpredsednica. Ja, se mi zdi prav, da pač najprej odgovorim na nekatere pomisleke, ki so bili izpostavljeni, pa bom na koncu se posvetila amandmaju in tudi razlogom, ki so me nekako vodili pri oblikovanju dikcije amandmaja.

Najprej pa mogoče mnenje madžarske narodne skupnosti. V nasprotju s tem, kar ste rekli, gospod Orban, sem jaz vaše mnenje zelo podrobno prebrala in sem tudi že ravno tako se odzvala na njega, tako na Komisiji za narodne skupnosti, kot tudi na predstavitvi zakonskega predloga na komisiji Državnega sveta. Moram pa reči, da je na trenutke to vaše mnenje oziroma mnenje narodne skupnosti v nasprotju s samim sabo. V prvem delu namreč, se sklicujete na primerljivost funkcije z župansko funkcijo, kar ste tudi danes izpostavili, potem pa v bistvu navajate, da Svet narodne skupnosti pa predlaga ureditev, v smeri, da je poslanec lahko član sveta občinske samoupravne narodne skupnosti in samoupravnih narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji, v katere se te povezujejo, ne sme pa opravljati funkcije predsednika ali podpredsednika.

Torej vi najprej v svojem mnenju pravite, da spremembe vsebinsko ne podpirate, potem pa predlagate ravno nasprotno, torej, da bi poslanec lahko bil član sveta, ne pa opravljal funkcije predsednika ali podpredsednika sveta, pri čemer pa še nadaljujete, da želite, da se taka ureditev nanaša na vse poslance, kar ste tudi danes izpostavili in v zadnjem odstavku pravite, da v resnici pa po vašem mnenju želite opozoriti, da že po veljavni ureditvi je poslanec lahko član sveta samoupravne narodne skupnosti, pa še posebej ste poudarili, da tudi predsednik in podpredsednik. Ja, tako ste napisali, jaz to zdaj berem. Se pravi, v treh odstavkih je to, to, kar ste izrazili kot vaše mnenje, med sabo si nasprotujoče, zato si zelo težko razlagam, razen tega začetnega stavka, torej, da spremembe ne podpirate, kaj pa vsebinsko v resnici želite, ker pravite, da opozarjate, da je po vašem prepričanju, po veljavni ureditvi poslanec lahko član sveta, tudi predsednik in podpredsednik. To prepričanje pa izhaja iz tega, da je poslanec lahko član občinskega sveta, prav tako pa je do izrecne drugačne ureditve poslanec lahko hkrati bil župan in podžupan.

Zdaj razumete, da sem malo zbegana, ampak gremo po vrsti. Torej, Državni zbor je zastopstvo političnih interesov in interesov obeh narodnih skupnosti, tako pravi tudi Ustava. Primerjati funkcijo člana sveta ali pa predsednika, pa podpredsednika, z županom je v bistvu medsebojno neprimerljivo. Zakaj? Zaradi tega, ker je odnos Državnega zbora do lokalnih skupnosti neprimerljiv z odnosom Državnega zbora do narodnih skupnosti. V čem? V tem, da Državni zbor izvaja pristojnost nad lokalnimi skupnostmi, jih nadzira, jih lahko celo ustanavlja, lahko razreši župana, lahko razpusti občinski svet, medtem ko takih pristojnosti Državni zbor v primeru narodnih skupnosti nima, nikakršnih.

Torej tu med funkcijo poslanca in člana ali zastopnika narodnih skupnosti ne prihaja do nasprotja interesov, medtem ko, saj enako vam je povedala tudi Zakonodajno-pravna služba, medtem ko prihaja do nasprotja interesov, če jo primerjamo z župansko funkcijo. Če bi, tako kot vi navajate v svojem mnenju, vseh 90 poslancev bilo tudi županov ali pa nekateri od njih, potem bi Državni zbor de facto postal zastopstvo lokalnih interesov, temu pa Državni zbor ni namenjen. Državni zbor je zastopstvo političnih interesov in interesov narodnih skupnosti. Lokalne interese imamo pa zastopane mi v enem drugem organu, to pa je Državni svet. In zato ti dve funkciji, kot jih primerjate med sabo, nista v položaju, ko bi jih na ta način lahko med sabo primerjali. In s tem tudi odgovarjam na to pobudo, ki je tukaj zapisana, da se vam zdi, da bi moral predlog se nanašati na vse poslance. Ravno nasprotno, ne more se nanašati na vse poslance iz razlogov, kot sem jih že navedla, da bi torej potem poslanci v Državnem zboru zastopali v nasprotju z ustavo zgolj in samo lokalne interese. Po ustavi so namreč poslanci zastopniki vsega ljudstva in ne samo tistega, ki je v njihovem volilnem okraju ali pa v njihovi lokalni skupnosti.

Toliko, potem bi pa samo še glede amandmaja. Vem, ja, kaj moti Zakonodajno-pravno službo. Moram pa reči, da je razmislek vodila predvsem trenutna situacija, ko lahko ugotovimo, da se nekaterim že sedanje določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, pa tudi Zakona o poslancih zdijo logične in dovolj določne, drugim pač vseeno ne. In zato se mi je zdelo, se mi je zdela dikcija, ki ne poudarja posebej, da gre za poslanca, ki je izvoljen v splošnem predstavništvu, torej je izvoljen z liste politične stranke ali volivcev, ne, premalo določen in tudi ko smo ga, ko sem ga dala nekaterim kolegom prebrati, tudi njim ni bil dovolj razumljiv. Zakaj pa se mi zdi, da ni zavajajoč, ni nedoločen, ravno nasprotno! To pa zaradi tega, ker že ko pogledamo obrazce Državne volilne komisije, ko poslanca narodnih skupnosti zbirata podpise, onadva namreč kandidirata s podpisi volivcev, in sicer morata zbrati najmanj procent in pol števila volivcev pripadnikov italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti, torej kandidirata s podpisi volivcev tudi na obrazu Državne volilne komisije, kot na splošno se uporablja izraz podpora kandidaturi za poslanca narodne skupnosti. Medtem ko vsi ostali poslanci, torej poslanci splošnega predstavništva kandidirajo na listi, torej poslanca narodnih skupnosti s podporo volivcev, vsi ostali poslanci pa na listi politične stranke oziroma volivcev in tu se meni zdi zadeva dovolj določna. Vsekakor pa ni v nasprotju z namenom kakršnega želimo doseči, da seveda določimo, da poslanec splošnega predstavništva tako kot je ZPS tudi predlagala pa seveda je lahko član narodne skupnosti, ne more pa opravljati nalog predsednika in podpredsednika Sveta samoupravne narodne skupnosti, pri čemer bi se ob ne omembi funkcije podpredsednika lahko razlagalo tudi drugače, zato sem mnenja, da je s tem v bistvu dikcija bolj določna kot bi pa bila brez omembe podpredsednika.

Hvala lepa.