Hvala lepa, podpredsednica.

Bom začela kar na začetku, torej pri določilih trenutne zakonodaje, ki se ukvarja s področjem, ki ga danes v predlogu poskušamo spremeniti, to pa je nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi. O tem seveda govori tako zakon o poslancih kot tudi zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. In Zakon o integriteti ureja to predmetno zadevo v 26. členu, ki pravi, da poklicni funkcionar ob javni funkciji ne sme opravljati poklicne ali druge dejavnosti, ki je namenjena pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi, lahko pa seveda opravlja pedagoško, znanstveno, raziskovalno, umetniško, kulturno, športno in publicistično dejavnost ter vodi kmetijo in upravlja z lastnim premoženjem. O tem govori tudi Zakon o poslancih in sicer govori o združljivosti funkcije poslanca in člana Državnega sveta, pa tudi župana in podžupana v občini, ki so seveda nezdružljive v 10. členu in v 12. členu o tem, da poslanec ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ter ne more biti oziroma ne sme biti član nadzornega odbora gospodarske družbe. Kar je vse lepo in prav in se s tem seveda strinjam, in takšno nezdružljivost tudi podpiram.

Imamo pa tudi v tem Državnem zboru dva poslanca, ki pa nista kot vseh nas 88, ampak sta predstavnika narodnih skupnosti. Državni zbor je namreč ne samo zastopstvo političnih interesov, pač pa tudi interesov obeh narodnih skupnosti. In ta dva poslanca uživata en poseben položaj, ki se mu reče pozitivna diskriminacija in je njun položaj tudi varovan z Ustavo Republike Slovenije. Ustava ureja položaj teh dveh poslancev v 80. členu, ravno tako v 64. členu kjer v bistvu določa, da se v Državni zbor vedno izvoli po en poslanec italijanske in madžarske narodne skupnosti, v 64. členu pa, da so določene posebne pravice te avtohtone narodne skupnosti. Zdaj po mojem trdnem prepričanju je bistveni razlog za nezdružljivost poslanske funkcije s katerokoli drugo funkcijo v nezdružljivosti oziroma v konfliktu interesov. Državni zbor oziroma zakonodajalec namreč ne more sprejeti neke prepovedi kar vsevprek, ampak mora imeti za vsako prepoved, za vsak specifičen položaj, se pravi individuo, opraviti individualno presojo, kako v točno tistem določenem položaju prihaja, če prihaja do konflikta interesov. Moje stališče je, da zakonodajalec nikoli, niti ob sprejemanju Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije niti Zakona o poslancih, ni imel namena predstavnikov narodnih skupnosti postavljati v slabši položaj, kot jima ga zagotavlja ustava. Nikoli. Dejstvo pa je, da so očitno določbe zakonodaje toliko dvoumne, da se jih da interpretirati tudi drugače. In jih tako interpretira tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Kar je po mojem mnenju in tudi po mnenju Ministrstva za pravosodje, pa tudi po mnenju Upravnega sodišča napačna interpretacija. Zato si želim, da dikcijo v Zakonu o poslancih korigiramo v tem smislu, da bo ta določba jasnejša in razumljivejša in da ne bo kratila ustavno zagotovljenih pravic narodnostnim manjšinam, ki jo v Državnem zboru zastopata poslanca narodnih skupnosti. Še enkrat ponavljam, gre zgolj za ta dva poslanca, ker je samo ta specifična situacija tista, ki po mojem mnenju ne predstavlja konflikta interesov, niti obeh javnih interesov, ki jih poslanca zastopata, kaj šele, da bi lahko govorili o konfliktu zasebnega interesa z javnim. KPK je kljub temu, da je pred časom že zaprosila za mnenje pristojno ministrstvo, Ministrstvo za pravosodje, in sicer v letu 2021, se kljub temu odločila razlagati si te določbe drugače. Ministrstvo za pravosodje pa je v svojem stališču takrat jasno sporočilo, pa bom zdaj citirala: »Ministrstvo pravi, da za pravilno uporabo določbe, je treba po njihovem mnenju upoštevati namen določbe.« Torej preprečevanje nasprotja interesov, da bi določbo lahko aplicirali na konkretno situacijo je treba ugotoviti kakšne interese posameznik zastopa v dveh različnih položajih, in ugotavljati ali je interes, ki ga posameznik zastopa v zakonsko določbo v varovanem položaju lahko ogrožen z interesi, ki jih ta isti posameznik zastopa v drugem položaju. In Ministrstvo za pravosodje nadaljuje, da iz obeh virov izhaja, da je interes, ki ga zastopa poslanec, prav tisti, ki ga zastopa tudi samoupravna narodna skupnost. In enako potem pravi, da pri razlagi te določbe zakona ni mogoče izhajati iz predpostavke, da je imel zakonodajalec pri sprejemu določb namen predstavnika narodne skupnosti bodisi poslanca ali pa predstavnika narodne skupnosti postaviti v položaj, ki je manj ugoden od tistega, ki ga priznava Ustava. Zato nadaljujem, Ministrstvo za pravosodje, da je državni, da državni organi brez zaupanja javnosti svoje delo opravljajo težje ali pa ga sploh ne morejo opravljati. Zaupanje v delovanje institucij pa je vrednota, ki jo varujemo z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Eden izmed dejavnikov tveganja za korupcijo in s tem povezan upad zaupanje javnosti je nasprotje interesov, ki pa, kot rečeno, v tem konkretnem primeru ne obstaja. Ravno nasprotno, ta dva poslanca, v obeh vlogah zastopata popolnoma iste interese, kot, tako v eni kot tudi v drugi vlogi.

Če preberem samo določbo statuta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, ki v svojih splošnih določbah v 1. členu govori tudi o tem kaj je njena naloga in tudi potem seveda naloga njenih funkcionarjev. Posebne naloge, spet citiram: posebne naloge predstavlja razvijanje neposrednega sodelovanja med državnimi institucijami Republike Slovenije in Madžarske, negovanje stikov z zamejskimi madžarskimi organizacijami in drugimi mednarodnimi ustanovami ter organizacijami za varstvo manjšin. Najpomembnejša naloga PMSNS je ohranitev in razvijanje Pomurske madžarske skupnosti, njene materinščine, nacionalne zavesti, stvarne in duhovne dediščine ter uveljavljanje njenih nacionalnih interesov. Njena naloga pa je tudi pospeševanje uresničevanja pravic, ki jih zagotavlja ustava in zakoni. Na podlagi tega je seveda jasno, da poslanca narodne skupnosti tudi v svojih vlogah v sami narodni skupnosti nikakor ne zasledujeta nikakršnih drugačnih interesov, kot jih zasledujeta kot njuna poslanca.

Mogoče podpredsednica na tem mestu zaključim, pa se bom potem še kasneje odzvala.

Hvala.