): Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni! Hvala lepa za besedo.

Tradicionalno bom začela z dobro novico in me zelo veseli, da je temu tako. Evropska komisija je namreč prejšnji mesec sporočila, da je podala preliminarno pozitivno oceno tretjega zahtevka za plačilo iz tega sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost; to je zahtevek, ki smo ga posredovali v Bruselj letos junija in komisija je ocenila, da je Slovenija izpolnila vseh osem mejnikov, ki so bili povezani s tem zahtevkom. Meddrugim, da spomnim, je v javno posvetovanje Vlada poslala predlog pokojninske zakonodaje, uveljavljen je bil zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu, izbrani so bili projekti za izgradnjo energetsko učinkovitih stavb, izobraževalnih ustanov in pa oddana naročila za gradnjo novih ustanov za institucionalno varstvo. Se pravi to svojo oceno, preliminarno oceno je komisija zdaj poslala v mnenje še ekonomsko-finančnemu odboru in upravičeno lahko pričakujemo ali že konec tega meseca ali pa na začetku novembra, da bomo dobili ta tretji obrok 257,7 milijona evrov, od tega gre za, 142 milijonov je nepovratnih sredstev, 116 milijonov je pa posojil. In potem, ko bomo imeli to na svojem računu, bo Slovenija beležila 41 % priliv vseh razpoložljivih sredstev oziroma 1,1 milijardo in država je pa od tega končnim prejemnikom za izvedene projekte že izplačala 558 milijonov evrov, izvedene so bile številne aktivnosti za digitalni, za zeleni prehod, zaključenih in v izvajanju je pa v bistvu več kot tisoč projektov. To omenjam zato, da pač vidimo, da čeprav mogoče ne poznate ali pa poznamo kakšnih projektov, da je mehanizem za okrevanje in odpornost, da je široko sežen, da tako rečem, se pravi, da se dogaja na različnih področjih. Z evropskimi sredstvi za okrevanje in odpornost smo, recimo da res omenim nekaj teh naložb, kaj se je kaj se je zgradilo, kaj se je doseglo, uredili in opremili sta se dve železniški progi na odsekih Kranj-Jesenice in Ljubljana-Brezovica in pa obnovili dve železniški postaji v Grosupljem in v Domžalah. Potem so gradbeno zaključili sedem občinskih projektov za oskrbo in varčevanje s pitno vodo ter devet projektov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Več kot 700 mladim je bila omogočena zaposlitev za nedoločen čas. Potem je bilo oblikovanih 20 konzorcijev podjetij, ki so pripravili svoje strategije digitalnega razvoja. Potem več kot 200 javnim zavodom s področja raziskovanja in izobraževanja so bile zagotovljene optične povezave nad 1 gigabyte na sekundo - bit verjetno - in vzpostavljenih je bilo 40 medkrajevnih optičnih povezav, ki povezujejo podatkovna vozlišča javnih zavodov na področju raziskovanja. Potem je pa 16 vzgojno-izobraževalnih zavodov je prejelo 36 robotskih rok, ki bodo učencem omogočili pridobitev dodatnih znanj in veščin za poklicne prihodnosti. In pa zagotovljenih je bilo več kot 600 dodatnih najemnih oziroma oskrbovanih stanovanj na 12 lokacijah po celotni državi. Se pravi, ne moremo reči, da učinka torej investicijskega dela načrta za okrevanje in odpornost ni opaziti. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na reformni vidik, to je pač novost v izvajanju evropskih sredstev, novost tega mehanizma. Od skupno 36 načrtovanih ministrstva beležijo izvedbo 15 reformnih ukrepov, kar pomeni, da so bili od začetka izvajanja načrta sprejeti številni strateški dokumenti in pravni akti. Med drugimi so v veljavo stopili Zakon o spodbujanju investicij, Zakon o debirokratizaciji, Zakon o oskrbi z električno energijo, Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu in pa spremembe Stanovanjskega zakona. Sprejeti so bili strategija digitalne transformacije podjetij, načrt razvoja širokopasovnih omrežij in pa načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti 2023 do 2027. Se pravi, to je pa ta drugi del, reformni del, ki je podlaga, da sploh smo prejeli kakršnakoli sredstva. In medtem ko Slovenija čaka na izplačilo tega tretjega zahtevka za plačilo iz mehanizma, Vlada intenzivno izvaja aktivnosti za uresničitev mejnikov petega in šestega obroka za nepovratna sredstva in pa tretjega in četrtega obroka za posojila. V ospredju ostajajo aktivnosti za izvedbo pokojninske, plačne in zdravstvene reforme. Potem na področju ukrepov za zeleni prehod pristojna ministrstva napore vlagajo prednostno v izvedbo ukrepov za spodbujanje obnovljivih virov energije in za krepitev odzivnosti v primeru podnebno pogojenih nesreč. Prav tako se okrepljeno izvajajo ukrepi za krepitev uporabe javnega potniškega prometa. Globoko v izvajanju je tudi vzpostavitev okvira za trajnostno in zeleno preobrazbo gospodarstva vključno z digitalizacijo podjetij in njihovo energetsko učinkovitostjo. Konec letošnjega in prihodnje leto bosta med drugim potekala tudi v luči zaključevanja projektov za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj. Kot nakazujejo tudi nedavne ugotovitve Evropskega računskega sodišča, ki je revidiralo izvajanje mehanizma ne v Sloveniji ampak na splošno v Evropi, se države članice soočamo z več ali manj podobnimi izzivi in ker je do konca izvajanja tega mehanizma ostalo, sta ostali v bistvu samo še dve leti, zato moramo, torej države moramo zaključiti svoje aktivnosti najkasneje do 31. avgusta 2026. Evropska komisija lahko zadnje zahtevke za izplačilo izplača najkasneje do 31. decembra 2026. Časa ni veliko, zato moramo te vse napore za izvedbo ukrepov še povečati. Dejstvo je, da se strategije in načrti zdaj izvajajo v drugačnih okoliščinah kot takrat, ko so bili napisani, zato je pomembno, da se njihovo izvajanje redno spremlja in po potrebi tudi prilagaja, da bi na koncu dosegli predvidene cilje. Nacionalni načrti so bili namreč spisani v času, ko smo bili sredi krize, ki jo je povzročila pandemija in ta pandemija oziroma ta kriza je še bolj jasno pokazala, katere so slabosti in izzivi posameznih držav članic. Takrat je bil odziv sicer hiter, časa za poglobljene razmisleke o tem, kam vlagati sredstev, katerih reform se prednostno lotiti, pa ni bilo na pretek. Da rečemo tako. In zato so načrti držav članic precej različni in uspešnost njihovih taktik in izvajanja bo pokazal čas. Je pa dejstvo, da vojna v Ukrajini in pa drugi geopolitični vplivi in podnebna kriza, ki smo jim priča sočasno sigurno ne olajšajo ali pa niso olajšali izvajanja teh ukrepov in dejstvo je, da živimo v izjemno nepredvidljivih časih. To povem zato, ker smo s kolegi z ministrstvi, smo tudi mi v procesu podrobnega pregleda izvajanja posameznih ukrepov. Vlada bo predvidoma začetek novembra obravnavala novo informacijo Urada za okrevanje in odpornost, ki namreč zbira predloge ministrstev glede nadaljevanja izvajanja ukrepov, za katere ocenjujejo, da jih zaradi objektivnih okoliščin ne morejo več izvesti na način, kot je bilo predvideno v izvedbenem sklepu Sveta Evropske komisije o potrditvi slovenskega načrta in tukaj imam v mislih tako vsebinski kot časovni vidik.

Časa je namreč, kot rečeno, omejeno in ministrstva morajo zdaj realno oceniti tveganja na vsak na svojem področju in predlagati kaj lahko kot vlada storimo za uspešno realizacijo in na podlagi zbranih informacij in predlogov ministrstev bo potem Vlada v prvem koraku opravila neformalne razgovore z Evropsko komisijo in če bomo skupaj ocenili, da je za optimizacijo uspešnega izvajanja načrta potrebna nova sprememba načrta, jo bo potem Vlada tudi uradno predlagala. Slovenija je, kot veste, ta načrt zaenkrat spremenila enkrat, ampak samo za primerjavo, sosednja Italija, ki velja za uspešnejšo državo glede izvajanja načrta, je po naših informacijah spremembo predlagala že štirikrat, Finska recimo trikrat. In seveda vzporedno s tem procesom, o katerem zdaj govorim, se bo Vlada pripravljala tudi na oddajo četrtega zahtevka za plačilo, ki ga načrtujemo spomladi prihodnje leto. Jaz bi tukaj še enkrat rada povedala, da je čeprav v tem kratkem poročilu, ki ga dobite, pa ki je bilo v bistvu tudi sooblikovano z vašimi sugestijami in predlogi, da je za tem res ogromno dela, posvetovanj, usklajevanj z raznimi deležniki tako na domači sceni kot na EU ravni in lahko rečem tukaj še v prisotnosti kolegov, da so prizadevanja vseh deležnikov, da bi načrtovane reforme in naložbe izvedli pravočasno, da so praviloma izjemna.

Tako, da reformni del načrta presega, reformni del tega načrta, presega prejšnjo, to, in na nek način tudi naslednje vlade. Gre za eno skupno politično rdečo nit in mi zdaj dejansko smo prešli v najbolj intenzivno, najbolj zahtevno fazo izvajanja tega instrumenta. Časa za izvedbo je malo, zato je to sodelovanje, o katerem v bistvu vsakič sproti govorim ali pa apeliram na njega, je ključno za skupen uspeh in zato ta moj apel ostaja tudi tokrat enak, računamo na vaše sodelovanje in pomoč in v bistvu tudi v skladu s tem smo tukaj, pred vami, v skladu s to dobro prakso, ki smo jo po moje pač vzpostavili v času, v tem času izvajanja, smo tukaj praktično cela ekipa iz vseh teh pomembnih resorjev, da bomo lahko čim bolj zadovoljivo odgovorili na vaša vprašanja.

Jaz bi se, kar se uvoda tiče, zdaj tukaj ustavila, smo dogovorjeni, da je to to, kar se uvoda tiče, da gremo raje na konkretna vprašanja. Hvala lepa.