Hvala za besedo, predsedujoči.
Poslanke in poslanci, predstavniki ministrstev, Državnega sveta in drugi vabljeni!
Kaj lahko rečemo na kratko o predlogu spremembe zakona? Predvsem to, da gre za spremembo, za dopolnitev 26. člena, torej položaj, poslanstvo oziroma vloga Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije so bile v splošnem določene že do sedaj, s to predlagano spremembo pa se vloga in predvsem naloge, ki naj jih Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije poleg svojih siceršnjih obveznosti izvaja v javnem interesu, nekoliko določneje precizirajo.
Gre za prakso, ki je v Evropski uniji že poznana, tudi recimo Evropski invalidski forum je s strani Evropske unije financiran na podoben način kot krovna organizacija evropskih invalidskih organizacij. Seveda pa ne gre kar za neko splošno financiranje, ampak je dodatna varovalka v tem, da se vsakokrat s pogodbo konkretno določijo naloge in tudi njihova vrednost oziroma financiranje zanje.
Izražena je bila bojazen, da bi se s spremembo 26. člena Zakona o invalidskih organizacijah poseglo v vlogo oziroma v položaj reprezentativnih invalidskih organizacij oziroma drugih invalidskih organizacij. To seveda ne drži, saj njihov položaj določa 18. člen, ki se s predlagano spremembo v ničemer ne spreminja. Invalidske organizacije, zlasti reprezentativne, imajo z zakonom določeno vlogo, in sicer zagovarjajo specifične interese tiste skupine invalidov, ki jo reprezentativno zastopajo. Vloga Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije pa je, da zastopa skupne interese tako včlanjenih invalidskih organizacij kot tudi tistih, ki z njim sodelujejo.
Pa če na kratko predstavim Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije. Vključevanje vanje je prostovoljno, torej vse invalidske organizacije, ki si tega želijo, se lahko včlanijo. Zadošča izražena želja in izkazan status invalidske organizacije. Včlanjeno je trenutno v Nacionalni svet invalidskih organizacij 24 reprezentativnih in drugih invalidskih organizacij, ki delujejo na nacionalni ravni. Ker gre za nekatere zveze, lahko govorimo tudi o tem, da se v njem združuje preko teh krovnih zvez nekaj več kot 200 lokalnih invalidskih organizacij. Katera organizacija se odloči za vključitev, je torej odločitev same te organizacije in ni nobene obveze v zvezi s tem. Prav tako lahko povemo, da to, da posamična invalidska organizacija ni vključena, ni članica nacionalnega sveta, ne pomeni, da je izključena tudi iz imenovanja v različne organe, kjer je z zakonodajo določeno, da se vanje imenujejo predstavniki invalidskih organizacij, kot je recimo Svet za invalide Republike Slovenije in recimo tudi Svet FIHO, sta dva takšna primera, kjer lahko iz sestave ugotovimo, da so v njiju zastopane tako včlanjene invalidske organizacije kot tudi tiste, ki niso članice Nacionalnega sveta in je tu mesto tem, ki niso članice NSIOS, zagotovljeno, in sicer v ustreznem številu. Pravzaprav lahko ugotovimo, da je glede na število nevčlanjenih reprezentativnih organizacij, ki so trenutno tri takšne invalidske organizacije, so vse tri tudi zastopane tako v Svetu za invalide kot v svetu FIHA, medtem ko 24 ostalih invalidskih organizacij, ki so članice NSIOS, ima, ima bistveno manj članov in sicer sedem oziroma štiri.
Financiranje invalidskih organizacij je določeno v Zakonu o invalidskih organizacijah in z delovanjem fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. To pa seveda ne velja za nacionalni svet, ki, kot določa Zakon o invalidskih organizacijah, ne more sam kot tak pridobiti statusa invalidske organizacije, zato očitki o dvojnem financiranju seveda ne morejo držati. Prav tako je bila izražena bojazen, da bi Nacionalni svet zastopal izključno interese tistih invalidov, ki so člani včlanjenih invalidskih organizacij že glede na samo poslanstvo nacionalnega sveta. Torej, da se zavzema za uresničevanje pravic invalidov. Da se zavzema za izboljšanje položaja, njihovega položaja v družbi. Za izboljšanje enakih možnosti na najrazličnejših področjih posameznikovega zasebnega in družbenega življenja lahko ugotovimo, da s tem, ko dosega te cilje oziroma se zanje zavzema, dejansko lahko ti pozitivni učinki se odražajo v življenju vseh posameznikov, ne glede na to v katerih invalidskih organizacijah so včlanjeni. Seveda pa doseganje teh ciljev pozitivno prispeva tudi k delovanju širše družbe, ne govorimo samo o invalidih, temveč tudi o drugih ranljivih družbenih skupinah. Čeprav se na prvi pogled zdi, da smo zelo na različnih poljih, pa lahko poudarim, da vendarle sodelujemo tudi z ne včlanjenimi organizacijami. Da smo večkrat v dialogu, v tistih temah, kjer so naši interesi skupni, kar je tudi seveda poslanstvo Nacionalnega sveta, da se zavzema za skupne interese in jih zagovarja v razmerju do države. Seveda si pa lahko nadejamo, da bo z ureditvijo sistemskega financiranja Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije omogočen njegov ustrezen strokovni razvoj. Omogočena vzpostavitev ustrezne kadrovske zasedbe, ki bo lahko še bolj celovito izpolnjevala poslanstvo, se zavzemala za te cilje, še okrepila sodelovanje tako z včlanjenimi kot ne včlanjenimi organizacijami in nadgradila uresničevanje konvencije, kot smo lahko brali v nekaterih pripombah priporočila Odbora OZN o pravicah invalidov, ki je proučeval uresničevanje konvencije v Republiki Sloveniji. Vsa priporočila seveda niso uresničena. Verjamemo pa, da z krepitvijo vloge Nacionalnega sveta mladinskih organizacij Slovenije, z okrepitvijo njegovega strokovnega sodelovanja bomo bližje doseganju teh ciljev. Rada bi tudi poudarila še to, da smo pred kratkim videli, da so poslali pismo nasprotovanja s predstavniki organizacij, ki so tudi tu prisotne. Mi smo pa naknadno prejeli tudi dopis organizacije ŠENT, ki zanika to, da bi pristopili k podpisu tega dopisa. Kar mislim, da je tudi pomembno, da povemo, da mogoče to nasprotovanje, ki je tu izraženo, vendarle ni tako enotno in tako v celoti. Vsekakor želim zaključiti s tem, da vloga Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije je pomembna, ne le za slovenske invalide, temveč za širšo družbeno skupnost in verjamem, da če bomo vsi sledili tem ciljem in pri tem tvorno sodelovali, da se bo položaj marsikoga v tej družbi izboljšal. Hvala.