Hvala lepa za besedo. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 30. seji 26. avgusta in ga podprla.

Komisija je v času priprave na sejo prejela pisma podpore sprejemu novele zakona s strani 17 društev, združenj oziroma zvez, ki so članice nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije: pripombe JHD Društva za teorijo in kulturo hendikepa, odziv nacionalnega sveta na pripombe društva ter mnenje in pripombe Zveze Sonček k vsebini predloga zakona še iz časa javne razprave.

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije in posamezne invalidske organizacije so do predloga zakona izrazili različna stališča, ki jih bodo kot vabljeni na sejo zagotovo podrobneje predstavili v nadaljevanju te točke dnevnega reda. Zapisana so tudi v našem pisnem mnenju k predlogu zakona, tako da se ne bom v nadaljevanju osredotočil zgolj na stališča njih, ampak predvsem članov naše komisije.

V okviru razprave članov komisije je bilo v zvezi s predlagano novo sistemsko ureditvijo nalog NSIOS izražena podpora nameri države, da zagotovi ustrezne pravne podlage za zagotavljanje čim večje vključenosti invalidov in invalidskih organizacij v postopke sprejemanja predpisov in politik, ki zadevajo življenje invalidov, pa tudi, da se zagotovi pogoje za njihovo dejansko izvrševanje.

Komisija prav tako prepoznava interes države, da se pri reševanju vprašanj, povezanih z varstvom in pravicami invalidov, ki so praviloma zelo kompleksne narave, zagotovi jasno določenega sogovornika, ki bo opravljal nalogo usklajevalca s stališči invalidov in invalidskih organizacij. Pri tem smo v komisiji ocenili, da je lahko Nacionalni svet, ki zastopa 90 procentov invalidov v Sloveniji, točno takšen sogovornik. Pomaga namreč lahko pri pripravi različnih analiz in informacij, ki so lahko v pomoč pri pripravi zakonskih in drugih ukrepov, ki se dotikajo invalidov. Nacionalni svet ima namreč neposreden stik z invalidskimi organizacijami in s tem tudi dostop do velike količine specifičnih podatkov, ki lahko koristijo odločevalcem.

V zvezi z izvrševanjem nalog NSIOS zapisanih v predlogu zakona smo izrazili tudi pričakovanje proaktivne vloge vseh državnih organov, ki bodo morali dejansko spoštovati zakonsko dano vlogo NSIOS pri pripravi posameznih zakonodajnih in drugih rešitev ter ga aktivno vključevati v vse navedene aktivnosti. Na področju pravic invalidov namreč ostaja veliko odprtih vprašanj, ki bi jih bilo treba čim prej razrešiti.

Hkrati smo izrazili tudi pričakovanje, da bo NSIOS tudi v prihodnje deloval transparentno, skušal preseči morebitna medsebojna nesoglasja invalidskih organizacij iz preteklosti ter v oblikovanje skupnih stališč glede posameznih vprašanj, ki se dotikajo pravic invalidov, vključeval tudi invalidske organizacije, ki niso članice NSIOS. Ravno volitve predstavnika interesov socialnega varstva v Državni svet so takšen primer, kjer so pri kandidaturi za to funkcijo poleg NSIOS podporo izrekle tudi invalidske organizacije, ki niso članice NSIOS. Invalidske organizacije torej znajo najti skupen glas, ko je to potrebno. Tudi Državni svet se na vseh nivojih trudi ostati zagovornik vseh invalidskih organizacij, kar je dokazal že ob prevzemu vloge predlagatelja novele Zakona o volitvah v Državni zbor s sprejemom katere se je zagotovilo možnost izvajanja aktivne in pasivne volilne pravice tudi osebam s psihosocialnimi ali intelektualnimi ovirami. Komisija je del razprave namenila tudi vprašanju ustreznosti predlaganega načina zagotavljanja sistemskega financiranja nalog NSIOS iz državnega proračuna. Pri tem so bila mnenja članov komisije v nekaterih pogledih deljena. Po eni strani je bilo takšno sistemsko financiranje, ki sledi zgledu financiranja Mladinskega sveta Slovenije, prepoznano kot pomembna podlaga za kadrovsko krepitev NSIOS, saj država in posamezni državni organi potrebujejo močnega in kompetentnega sogovornika. Prav tako ugotavljamo, da se s predlaganim načinom financiranja implementira ukrep iz Akcijskega programa za invalide 2020-2030 glede zagotavljanja sofinanciranja delovanja Nacionalnega sveta invalidskih organizacij po zgledu financiranje Evropskega invalidskega foruma. Del navedenega ukrepa pa je tudi ureditev pravnega statusa Nacionalnega sveta invalidskih organizacij. Nekateri člani komisije kot že rečeno izrekli tudi določene pomisleke v zvezi s predlaganim financiranjem zakonsko določenih nalog NSIOS, na primer glede višine predvidenih sredstev v proračunu ter glede dodelitve sredstev NSIOS na podlagi pogodbe in ne na podlagi javnega razpisa. Izraženi so bili tudi dvomi, da se bodo na podlagi predlagane ureditve invalidske organizacije, ki niso članice NSIOS, imele možnost aktivno vključiti v izvajanje nalog v javnem interesu, ki jih predlog zakona nalaga Nacionalni svet. Izpostavljena so tudi priporočila zagovornika načela enakosti s poudarkom na nujnosti vzpostavitve sistema, ki bo v skladu s priporočilom odbora Združenih narodov za pravice invalidov omogočal vključevanje v pripravo politik zakonodaje in spremljanje izvajanja konvencije vsem skupinam ljudi z invalidnostjo. V zvezi s predvidenim zneskom financiranja nalog NSIOS do 250000 letno nam je bilo s strani predstavnice predlagatelja zakona pojasnjeno, da ta znesek predstavlja zgolj okvirno in ne fiksno ceno potreb po sredstvih, ki se jim bo sicer sofinanciral z letno pogodbo med pristojnim ministrstvom in NSIOS, in to na podlagi vsakokratnega vrednotenja nalog iz prvega odstavka spremenjenega 26. člena trenutno veljavnega zakona, torej za vsako leto posebej in ne kar pavšalno, kar je podrobno obrazložil malo prej tudi državni sekretar.

Pojasnjeno nam je bilo tudi to, da je predložene rešitve proučilo tudi Ministrstvo za finance, s katerim so sicer potekala intenzivna usklajevanja in ki je h končni vsebini rešitve podalo tudi soglasje. Razpravljali smo tudi o pobudi za popravek prevoda Konvencije o pravicah invalidov, saj je bil navedeni tekst pripravljen ob njeni ratifikaciji in bi najbrž terjal določene popravke ali posodobitve, kar pa zagotovo predstavlja zelo zahtevno strokovno nalogo v izvajanje katero bi bilo nujno vključiti tudi predstavnike invalidov v skladu z načeli "Nič o invalidih brez invalidov". Po opravljeni široki razpravi na podlagi prejetih pojasnil predlagatelja je bilo v okviru glasovanja o predlogu zakona izražena podpora. Hvala lepa za vašo pozornost.