Hvala za besedo. Pozdravljeni!

Cilj Predloga zakona o spremembi Zakona o invalidskih organizacijah je sistemsko urediti naloge nacionalnega sveta invalidskih organizacij, ki združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni in urediti pravno podlago za njegovo financiranje in izvedbo nalog, ki so v javnem interesu. S tem se izpolnijo tudi mednarodne zaveze Republike Slovenije v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov. Ta konvencija določa, da se države pogodbenice pri pripravi in izvajanju zakonodaje ter pri drugih postopkih odločanja temeljito posvetujejo z invalidi in jih dejavno vključujejo preko njihovih reprezentativnih organizacij. Odbor za pravice invalidov pri Organizaciji združenih narodov je v svojih ugotovitvah iz leta 2018 poudaril, da mora Slovenija zagotoviti polno vključenost in financiranje invalidskih organizacij zlasti krovnih pri spremljanju izvajanja konvencije in Vlada Republike Slovenije je tudi v akcijskem programu za invalide za obdobje 2014 do 2021 določila ukrep za ureditev pravnega statusa in sofinanciranja delovanja Nacionalnega sveta invalidskih organizacij. Ampak ta ukrep doslej še ni bil izvršen in je bil za to vključen tudi v akcijski načrt za obdobje 2022 do 2030. Predlog zakona jasno določa naloge nacionalnega sveta invalidskih organizacij, ki jih ta Svet izvaja v nacionalnem interesu. Usklajuje interese vseh invalidov v državi ob upoštevanju avtonomnosti vsake invalidske organizacije in jih zastopa v dialogu med invalidskimi organizacijami in strokovnimi združenji, državnimi organi, javnimi institucijami in drugimi javnostmi. Spremlja izvajanje konvencije, daje mnenje k predlogom zakonov in drugih predpisov, ki neposredno vplivajo na življenje invalidov, spodbuja, promovira izenačevanje možnosti invalidov in njihovo neodvisno življenje, vključevanje v družbo, v skladu s predpisi predlaga skupne predstavnike invalidov v organe državnih in drugih javnih institucij in mednarodnih organizacij in združenj, opravlja druge skupne naloge.

Torej, s tem se zagotavljata vključenost invalidov, invalidskih organizacij v odločanje o zadevah invalidov in dosledno spoštovanje načela nič o invalidih brez invalidov. Prav tako se na ta način izpolnjujejo obveznosti države po konvenciji glede vključevanja invalidskih organizacij v tovrstne postopke. Kljub nalogam, ki jih opravlja nacionalni svet, pa seveda ohranjajo naloge reprezentativnih invalidskih organizacij iz 18. člena Zakona o invalidskih organizacijah, ki so za vsako skupino invalidov pridobile reprezentativnost. Ta zakon v ostale reprezentativne invalidske organizacije ne posega. Predlog zakona določa tudi, da nacionalni svet lahko pridobiva sredstva za svoje delovanje iz članarin, iz naslova materialnih pravic in dejavnosti, prispevkov donatorjev, iz proračunskih sredstev in drugih virov, kot so volila in darila.

Predlog zakona ureja način sofinanciranja nalog, ki se nanašajo na izpolnjevanje mednarodnih in zakonsko določenih obveznosti. Sredstva za njihovo zagotavljanje se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije, sofinanciranje pa ni avtomatično, temveč se pogodba o sofinanciranju sklene med ministrstvom pristojnim za invalidsko varstvo in med nacionalnim svetom. V tej pogodbi se določijo naloge, obseg, izračun cene za posamezne naloge, ki jih mora nacionalni svet v posameznem letu opraviti in sredstva se v nacionalnem svetu izplačajo na podlagi predloženih dokazil oziroma tako, kot to določa zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije za vsako posamezno leto. Financiranje neke nevladne organizacije iz proračuna Republike Slovenije v slovenskem pravnem redu ni novost. Podobno ureditev financiranja že imamo urejeno za recimo Mladinski svet Slovenije, ki je nacionalno združenje mladinskih organizacij in je to določeno v 7. členu Zakona o mladinskih svetih.

Namreč, z določbo, da se nacionalnemu svetu zagotovijo sredstva za izvajanje njegovih nalog, med katerimi sta tudi zastopanje pravic invalidov in sodelovanje v navedenih postopkih. S to določbo si država zagotovi sogovornika, kadar pripravlja zakone in druge predpise, ki vplivajo na življenje invalidov. Predlog zakona določa tudi, da se mora Vlada, ministrstva in drugi državni organi pred sprejetjem predlogov zakonov in predpisov, ki neposredno vplivajo na življenje invalidov, o tem posvetovati z Nacionalnim svetom invalidskih organizacij in z reprezentativnimi invalidskimi organizacijami, ki zastopajo posamezne skupine invalidov, na katere se zakoni ali predpisi nanašajo. S tem se zagotavlja vključenost invalidov in invalidskih organizacij v odločanje o zadevah, ki jih zadevajo.

Naloge Nacionalnega sveta invalidskih organizacij v Sloveniji, izvaja Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije NSIOS. Treba je poudariti, da NSIOS ne zastopa samo interesov svojih članic in da se pri svojem delu dotika širših tematik. Zagotavlja dostopnost za vse, odpravlja ovire v ograjenem okolju, zagotavlja dostop do komunikacij, informacij, je partner v okviru mednarodnih projektov, intenzivno sodeluje z evropskim invalidskim forumom in tako naprej.

Torej, dikcija, da Nacionalni svet usklajuje interese vseh invalidov v državi, ob upoštevanju avtonomnosti vsake invalidske organizacije in jih zastopa v dialogu med invalidskimi organizacijami in strokovnimi združenji, državnimi organi, javnimi institucijami in drugimi javnostmi, ni nova. Gre za prepis prvega odstavka obstoječega 26. člena veljavnega zakona o invalidskih organizacijah.

Poudarjam tudi, da predlog zakona ne omogoča dvojnega financiranja NSIOS iz sredstev FIHO. Temu nasprotujemo in veljavni zakon v 25. členu določa, da NSIOS ne more postati invalidska organizacija, kar posledično pomeni tudi to, da ne more sodelovati v vsakoletnem razpisu FIHO.

In glede očitkov spornega financiranja NSIOS v višini 250 tisoč evrov, ponovno pojasnjujem, da gre za finančno oceno in da bodo konkretne naloge in posledično konkretna sredstva, ki jih bo prejel NSIOS, natančno določena v vsakoletni pogodbi, v kateri bodo točno določene naloge, obseg nalog, izračun cene za posamezno nalogo, ki jih bo v zameno za ta sredstva NSIOS moral opraviti. Torej ne gre za pavšalno dodeljevanje sredstev po avtomatizmu. Ampak za vnaprej dogovorjene in posledično izvedene naloge.

Torej namen naloge zakona ni uzakoniti enega predstavnika invalidov, ampak zagotoviti, da NSIOS deluje kot posvetovalno telo. Sogovorniki države bodo vedno vse invalidske organizacije, ne glede na to, ali so članice NSIOS ali niso? In pri tem bodo reprezentativne organizacije na določenih področjih zaradi svojih specifičnih znanj in ključni in izkušenj še naprej ključni sogovorniki.

Glede amandmajev pojasnjujem, da so večinoma nastali v sodelovanju z Zakonodajno-pravno službo, ki se ji ob tej priložnosti zahvaljujem za dodatke, ki jih v celoti upoštevamo. Hvala.