Predsednica, hvala za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci in ostali prisotni, lep pozdrav!

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v luči pomembnosti zaščite kmetijskih zemljišč in njihove primarne vloge pri predelavi hrane in krme za živali poudarja, da je treba odločitve o ureditvi spremljajoče energetske dejavnosti na kmetijskih zemljiščih urejati z veliko mero občutljivosti in odgovornosti. Komisija podpira predlog zakona, saj se zaveda, da je država zavezana k doseganju ciljev na področju obnovljivih virov energije. Ob tem meni, da je treba odpraviti vse nepotrebne ovire za izvedbo projektov ter spodbujati umeščanje naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije na nepozidana stavbna zemljišča, ki so še neizkoriščena oziroma na območja, ki so primerna za tovrstne posege. Pri tem komisija tudi pričakuje, da se bodo pospešili postopki sprejemanja občinskih prostorskih aktov.

V povezavi z veljavno ureditvijo, ki omogoča postavitev agrofotovoltaike na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju in trajnem travniku z boniteto kmetijskega zemljišča do vključno 35 točk se je komisija spraševala, ali je trava, ki raste pod sončnimi paneli, dovolj kvalitetna in primerna za krmo živali. Po njenem mnenju bi lahko Slovenija sledila nemškemu zgledu, da se fotonapetostni paneli postavijo na kmetijska zemljišča, ki so se zaradi intenzivne kmetijske pridelave izčrpala, ko pa se tla izboljšajo, pa se tovrstna zemljišča ponovno namenjajo kmetijski rabi.

Ob naraščanju števila sončnih elektrarn in s tem povezanimi potrebami po njihovi okolijski sprejemljivi odstranitvi po koncu njihove življenjske dobe se je komisija ravno tako spraševala o pravočasni sistemski ureditvi ravnanja z odpadki iz fotovoltaike oziroma njihovega recikliranja.

Ob obravnavi predloga zakona je komisija opozorila tudi na aktualne finančne izzive investitorjev v samooskrbne sončne elektrarne in se spraševala, ali bodo potencialni novi investitorji sploh še zainteresirani za tovrstne naložbe, če ne bodo imeli jasnih zagotovil države, da se jim pogoji ne bodo naknadno spreminjali.

V povezavi z zagotavljanjem prehranske varnosti in hkratne energetske neodvisnosti komisija poudarja, da bi morali s ciljem poenotenja strateških usmeritev države uskladiti tudi ključne strateške dokumente, kot so Strategija razvoja Slovenije do leta 2030, Strategija prilagajanja slovenskega kmetijstva in gospodarstva potrebnim spremembam in pa seveda tudi skupno kmetijsko politiko za obdobje 2023- 2027. Hvala lepa.