Hvala za besedo.

Torej 10. in 11. oktobra bo v Luksemburgu potekalo zasedanje Sveta za pravosodje in notranje zadeve Slovenijo bova zastopala minister Poklukar in sam. Na pravosodnem delu bo v okviru razprav o vladavini prava beseda tekla o vprašanju izboljšanja dostopa do pravnega varstva skozi prizmo malih in srednjih podjetij in spodbujanja njihove konkurenčnosti. Gre za eno od prioritet madžarskega predsedstva, ki želi tokrat nasloviti morebitne ovire, s katerimi se soočajo mala in srednja podjetja. Fokus razprave bo na dostopnosti, transparentnosti ter jasnosti zakonodaje ter možnostih, ki jih odpira alternativno reševanje sporov. Slovenija v razpravah o prihodnosti pravosodnega sodelovanja poudarja pomen koherentnosti in transparentnosti obstoječe zakonodaje, ter potencialne nove zakonodaje, ki bi morala vselej predstavljati dodano vrednost za uporabnike. Pozdravljamo razmislek o dodatnih pravilih za izvrševanje zahtevkov majhnih in srednjih podjetij, odločati o tem pa bi morali šele potem, ko bi študije pokazale, da je dodatno varstvo v njihovo korist potrebno in smotrno. Pozdravljamo, da bo predsedstvo v razpravo vključilo tudi vidik alternativnega reševanja sporov, kjer je zagotovo dodana vrednost.

Nadalje bo razprava tekla o boju proti rasizmu, natančneje v poročilu o izvajanju akcijskega načrta EU za boj proti rasizmu 2020/2025. Komisija je akcijski načrt sprejela, da bi okrepila boj proti rasizmu in rasni diskriminaciji. Med najpomembnejšimi ukrepi so bili imenovanje prvega koordinatorja za boj proti rasizmu, ustanovitev stalnega foruma za organizacije civilne družbe in podskupine za izvajanje nacionalnih akcijskih načrtov. Komisija je izvedla obsežno posvetovanje, nato pa sprejela poročilo v katerem navaja, da je napredek bil dosežen, vendar se ta med državami članicami, državami članicami močno razlikuje. Strukturni in institucionalni rasizem ostaja razširjeno vprašanje, ki zahteva močnejše nacionalne zaveze na vseh področjih ter okrepljeno sodelovanje med civilno družbo, vladami in institucijami Evropske unije. Madžarsko predsedstvo kot najbolj pereče izpostavlja naslednje izzive: boj proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva, obravnava vpliva rasizma in antisemitizma na vsakdanje življenje in skladnost ukrepov sprejetih na različnih ravneh. Svet bo povabljen k razpravi o glavnih izzivih pri izvajanju akcijskega načrta in o potrebnih prihodnjih korakih, pa tudi o načinih, kako bi EU lahko pripomogla k državam članicam pri njihovih nacionalnih naporih. Slovenija vsekakor pozdravlja to razpravo.

Svet bo v nadaljevanju, se bo v nadaljevanju seznanil s trenutnim stanjem aktualnih pogajanj o zakonodajnih aktih ter informacijo glede boja proti trgovini s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu ter boja proti nekaznovanosti v zvezi z rusko agresijo na Ukrajino. Boj proti trgovini s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu ostaja prednostna naloga. Belgijsko predsedstvo je junija predstavilo poročilo o napredku in v luči tega je madžarsko predsedstvo določilo prednostne ukrepe za drugo polovico leta 2024. Svet bo obvestilo o teh in nadaljnjih ukrepih, pri čemer bo poseben poudarek na novi evropski pravosodni mreži o organiziranem kriminalu. Eurojust podaja informacije o njihovih aktivnosti s tem v zvezi. Na decembrskem zasedanju bo na to ponovnem predstavljen napredek. Vse od začetka ruske agresije v Ukrajini svet za pravosodje obravnava različne možnosti in izvaja različne korake za preprečevanje nekaznovanosti v povezavi z najhujšimi mednarodnimi kaznivimi dejanji. Madžarsko predsedstvo bo tudi tokrat poročalo predvsem o aktivnostih Eurojusta in skupne preiskovalne skupine v kateri ob podpori Eurojusta sodelujejo Ukrajina, Litva, Latvija, Poljska, Estonija, Romunija, Slovaška ter tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča. Eurojust bo pri preiskavah sodeluje preko baze za zavarovanje, izmenjavo in analizo dokazov ter gosti mednarodni center za pregon agresije zoper Ukrajino, ki bo zagotovil možnosti pregona v prihodnosti s strani nacionalnih organov ali s strani novega mednarodnega tribunala v kolikor bo ta ustanovljen, saj mednarodno kazensko sodišče ni pristojno.

Predsedstvo bo v nadaljevanju predstavilo stanje glede pristopa EU k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, predvsem glede sodbe sodišča EU v zadeva Euro Lex Kosovo ter skupaj s Komisijo informiralo ministre o trenutnem stanju glede boja proti antisemitizmu.

Načrtuje namreč, da bi Svet za splošne zadeve 15. oktobra potrdil Deklaracijo Sveta EU o varstvu in ohranjanju judovskega načina življenja. Besedilo ostaja zaradi različnih pogledov držav članic na posamezne poudarke še vedno precej odprto in na zelo splošnem nivoju. Poudarja pomen boja proti vsem oblikam antisemitizma, rasizma ter sovraštva in diskriminacije zlasti v kontekstu naraščajočega antisemitizma v EU ter tudi potrebo po spodbujanju judovskega življenja s spominjanjem, kulturo in izobraževanjem. Slovenija si tekom pogajanj prizadeva za oblikovanje dokumenta, ki bi temo ohranjanja judovske kulture in načina življenja obravnaval celovito, uravnoteženo, večdimenzionalno in čim bolj neodvisno od dnevno političnega dogajanja. Na primer: v kompromisni verziji besedila je omenjena vojna v Gazi, Belgija, Finska, Irska, Švedska, Francija, Španija in Slovenija pa smo želeli, da je v besedilo vključen dogovorjen jezik sklepov Evropskega sveta z dne 27. 6. 2024, ki se sklicuje tudi na nesprejemljivo število civilnih žrtev in humanitarno katastrofo v Gazi.

Evropska komisija bo v nadaljevanju podala informacijo o temah za poročilo o uporabi listin o temeljnih pravicah v EU za leto 2024 in poročala svetu o napredku v pogajanjih z Združenimi državami Amerike o sporazumu o edokazih, ki bo omogočil pridobivanje dokazov v elektronski obliki v kazenskih zadevah neposredno od ponudnikov storitev. Slovenija pozdravlja redno poročanje Komisije svetu v tej zadevi. Nazadnje bo predsedstvo ministre seznanilo še z informacijo o prihodnjem ministrialu EU Zahodni Balkan s področja pravosodja in notranjih zadev, ki bo konec meseca.