Hvala lepa.

Torej, najprej glede Ukrajine oziroma Rusije. V pripravi je nov paket sankcij, države to želijo, tako da to se pripravlja. Glede tega, kaj bodo konkretne sankcije, s tem nisem seznanjena. Glede zaplembe premoženja pa to ni na agendi. Do koder so zdaj prišli, je, da bodo v bistvu proceeds of frozen assets, se pravi, prihodki od tega zamrznjenega premoženja, so zdaj vzpostavili neke pravne podlage, da bi se ta denar uporabljal lahko za financiranje, torej za pomoč Ukrajini, medtem ko zaplemba premoženja ni na uradnih tapetah, da tako rečem.

Glede financiranja podnebnih sprememb v državah je zgodba taka, da ni nekega, kot bi rekla, sklada ali karkoli, da bi vsi v ta sklad nalagali, ampak gre v bistvu za to, zaveza, ne bom rekla bogatih držav, ampak držav, ki zmorejo, da pomagajo, ker pač veste, da se šteje, da bogate države ali pa razvite države ustvarjajo največ škode na tem področju z izpusti, da ne rečem, posledice pa potem imajo te manj razvite ali pa revnejše države in je v bistvu zaveza znotraj tudi Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, da so se te države zavezale, da bodo po svojih močeh prispevale. In tu gre lahko tudi za to, tu gre za bilateralne potem interakcije med posameznimi državami in v bistvu na tej konferenci se potem, mislim, pred to konferenco potem seštevaš, kakšen je cilj. Cilj je bil zastavljen pred leti in je bil sto milijard na letni ravni vsako leto, da prispevajo države. In ta je bil dejansko, kot ste tudi videli, kot je tudi v poročilu napisano, je bil dosežen leta 2022. In zdaj, ko naj bi se določil nov kvantificiran cilj, kvantificiran pač pomeni oštevilčen, tako da nova številka še ni določena. To je vsebina, o kateri bodo seveda podrobneje razpravljali podnebni ministri. Podnebni ministri se, kot vsi drugi, s finančnimi ministri ali pa vabijo finančne ministre na take konference ravno zato, da slišijo, kakšne so vse potrebe in da potem financ ministri, da rečem, v svoje proračune ali pa da bolje slišijo, če tako rečem, na to uho, da je treba en del proračunov ali pa financ, ne samo javnih financ, namenjati tudi za te namene, za podnebne spremembe.

Potem pa glede... No, tu je pa zgodba zelo jasna in vam tu z lahkoto pač povem, da ni nobene možnosti, da bi se kakršnikoli reformni ukrepi spreminjali, se pravi načrt, tudi na slovenski strani ne. Kar se lahko spreminja in kar se ves čas v bistvu spreminja, so take male spremembe teh posameznih načrtov, predvsem na strani, na investicijski strani, se pravi tam, kjer se ugotavlja, da kakšne vsebine iz objektivnih razlogov ne morejo biti dosežene. Tam, ko je dejansko prišlo še do kakšnih napak in tako naprej, se delajo potem te manjše spremembe, kakšne manjše spremembe tudi pri doseganju kakšnih ciljev. Poudarjamo, da ko se je delal načrt, to je bilo leta 2021, je bila recimo velik problem nezaposlenost ali pa visoka brezposelnost mladih, in je določen prav kvantificiran cilj, koliko mladih mora v tem času dobiti službo. Ampak enostavno je zdaj bazen mladih v Sloveniji, če konkretno govorim, premajhen, da bi lahko to dosegli. In v bistvu gre potem za take spremembe, medtem ko na reformni strani pa sploh ni nobenih možnosti, da spreminjaš. To je pa že od vsega začetka bilo pač jasno, da je reforma, kot ste rekel, pogoj za plačilo. Tako da če reforme ne izvedeš, in zdaj, ker se ta program, ker se ta načrt že kar nekaj časa izvaja, so seveda že tudi primeri držav, ko so oddajale zahtevke, kjer so bili samo delno izpolnjeni mejniki, in so potem, če oddaš zahtevek, kjer imaš delno izpolnjen mejnik, potem v bistvu dobiš delno plačilo, imaš pol leta časa, da to še vedno spremeniš; če ne, potem je pač ta denar izgubljen iz tega naslova. Tako da v tem kontekstu nimamo namena, slovenska Vlada nima namena spreminjati tega načrta.

Hvala.