Hvala lepa, predsedujoča.

Jaz bi se bolj generalno navezala na nova pravila. In sicer, sedaj vemo oziroma jaz imam zdaj prvo četrtletje podatke koliko naš dolg je bil približno 45,4 milijarde evrov in sicer za tri milijarde višji kot v enakem obdobju lani, a kljub nominalni rasti se je med letno relativni delež našega dolga rahlo znižal, upadel iz 72,2 na 70,7 odstotka bruto domačega proizvoda. To so podatki, ki sem jih vzela iz Intrastata. In moram reči, da ko sem primerjala podatke prejšnjih vlad, recimo iz 2021 je znašal dolg v procentu bruto domačega proizvoda 74,8 konec, leta 2023 pa 68,4. Tako da jaz mislim, da so vidni rezultati sistemskih ukrepov, ker tukaj imamo dober članek, da nova pravila oziroma primanjkljaji, so v veliki meri tudi posledica iskanja kratkoročnih političnih točk, povezana predvsem z volilnimi cikli, parcialnimi političnimi interesi in zadovoljevanjem zahtev interesnih skupin. Tako povišan javni dolg praviloma ne prispeva k dolgoročni gospodarski rasti, temveč zlasti krči dobrobit prihodnjih generacij. Zdaj, primanjkljaji so zanimivo tudi lahko pogosti v obdobjih ugodne gospodarske rasti. Ker se v celoti ne strinjam z opozicijskim kolegom da je nov načrt oziroma nova pravila, da so preveč optimistična, ker vemo, da ugodna in prevelika gospodarska rast običajno terja tudi povečanje inflacije, ki potem povleče za seboj še ogromno drugih kazalnikov. Mogoče edino me pa res, vem, da so bila pravila pozno sprejeta in bodo prvič uporabljena za leto 2025 in me pa zanima, kakšne ocenjujete njihove posledice, ker so pravila vezana na mandat. Se pravi, ta Vlada je sedaj dala po starih pravilih že dve leti skozi, še dve leti mandata nam manjka, bom rekla, do konca in me zanima kakšne so lahko posledice. bom rekla, teh novih pravil, ki bodo samo dvoletne v tem mandatu, pač žal oziroma leto in pol, če smem konkretno povedati. To je ena zadeva.

Druga, kot sem prosila, bi samo prosila, če imamo pol letne podatke javnega dolga, ne v procentih, ampak v številkah. In ali imamo kakšne, kakšne zapisane posledice v kolikor države ne bi dosegle pravil. Ker menim, da je Slovenija že na dobri poti, sicer prvi, prvi kazalnik pod 3 procente BDP dolga že dosegamo, mislim, da je celo, da imamo celo 2,9 primanjkljaj sektorja ostaja pod 3 procente BDP. Javni dolg v procentu BDP pa je okrog 70,7 po Maastrichtskih tedanjih pravilih pa so meja 60 odstotkov in moram povedati, da je tudi Slovenija ena izmed držav pod povprečjem dolga v bruto domačih proizvodih samo za, v bruto domačem proizvodu. Samo za informacijo, ko vidno izstopa šest najbolj zadolženih držav, kjer je javni dolg presegel celo celoletni bruto domači proizvod. Na vrhu lestvice še vedno Grčija 159,8 procenta sledijo tri velike članice evrskega območja, Italija 137,7, Francija 110,8, Španija 108,9 nato je še Belgija 108, Portugalska sto in tako naprej. In tukaj moram reči, da verjetno smo glede na podatek 2023 8,4 procenta blizu pravil, ki bodo veljala oziroma so podobna tudi Maastrichtskem pravilu, ki bi morala že sedaj veljati. In ja, me zanimajo tudi posledice ob nedoseganju pravil in verjetno tudi ta nova pravila so po posameznih državah, ker so, ker je javni dolg in pravila, ki sedaj veljajo so, bom rekla, eskalirala.

Hvala lepa.