Zdaj ne vem, ali je to v sklopu zdravstvene reforme, da sem doktor… / smeh/ Ja, malo heca. Hvala lepa za besedo. Saj je prav, da začnemo z dobro voljo tudi ta osnutek.

Osnutek srednjeročnega fiskalnega strukturnega načrta je zelo optimističen. Jaz sem tudi po naravi optimist, tako da s tega vidika bi rekel, odlično. V naslednjih letih se bomo rešili večino problemov, kar se tiče financ, ampak ko ali pa tako bom rekel, kot poslanec sem pa dolžan, da tudi malo globlje se zakopljem v ta dokument. No, pa ko sem ga pregledoval, sem naletel na kar nekaj oziroma se mi poraja kar nekaj vprašanj oziroma se z določenimi trditvami, ki so v tem osnutku, ne morem strinjati, pa jih bom tekom razprave izpostavil, pa potem prosil tudi za vaš odgovor oziroma za komentar. Zdaj mogoče, če začnem, vi ste dvakrat omenili, da ste imeli oziroma, da ste osnutek predstavili Ekonomsko socialnemu svetu, pa drugim zainteresiranim. Zdaj, jaz odkrito povem, nisem zasledil nekega komentarja oziroma v javnosti kako je bilo to sprejeto, tako da bi prosil mogoče par besed glede te predstavitve oziroma kaj, kakšno je bilo mnenje te zainteresirane javnosti.

Zdaj, kot ste rekli, ta nov fiskalni načrt oziroma ta nova fiskalna pravila zasledujejo dva cilja. Se pravi ohranjanje tega primanjkljaja sektorja države pod 3 % BDP pa zmanjšanje oziroma neko mejo tega zadolževanja, doseganje te meje v naslednjih 4, 5 letih na 60 p%. Zdaj, vi ste tukaj zapisali, razumem, da se pač ta načrt oziroma ta osnutek pripravlja na osnovi neke metodologije, ampak meni je bilo že tukaj, bi rekel, malo zaskrbljujoče glede na informacije, ki jih pač dobivamo od Umarja in drugih, Sursa in tako naprej ste tukaj že na začetku napisali, da se te predpostavke razlikujejo od uradnih makroekonomskih napovedi. Tako da tukaj že lahko pride do neke diskrepance, kar se tiče teh številk. Tako da tudi sami ste zapisali, da ta osnutek, zdaj če sem vas prav razumel ste rekli, da boste ta osnutek potrjevali na Vladi brez, da bi imeli statistične podatke kar se tiče SURS, se pravi, glede gospodarske aktivnosti in tako naprej, ki naj bi bili na voljo konec septembra. Zdaj jaz sem pričakoval, da se bo to počakalo pa da se bo da se bo na podlagi teh podatkov mogoče še ta osnutek kaj popravil, ampak če vas prav razumem, temu ne bo tako. Zdaj, kar se tiče Umarja, vi v teh tabelah, tako kot sem že prej rekel, nekaj je ta metodologija, nekaj so podatki Umarja in že tukaj na strani štiri, ko je ta tabela glede predvidene stopnje rasti se stvari pač razlikujejo glede na to vašo, bi rekel napoved pa na napovedi Umar, Umar pač malo znižuje predvideno gospodarsko rast. Tako, da tukaj je mogoče en tak vprašanje kako je s tem? Zdaj pa, če grem naprej po tem poročilu. Pa bom tudi vprašanje. Zdaj, ena od trditev, ki ste jo zapisali, da je potrošnja države dvignila oziroma je tudi posledica preoblikovanja prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v tem letu. Kako, kakšne so projekcije potem za naprej? Ker tudi poslušamo oziroma vemo, da so zdravstvene storitve, da se dražijo, vsi vemo, da je ta dopolnilno zdravstveno zavarovanje spremenjeno, obvezno, da je povzročilo določeno izgubo, če temu tako rečem. Tako da, kako je s temi predvidevanji za naprej oziroma nekih konkretnih rešitev v tem osnutku oziroma pričakovanj nisem zasledil? Zdaj tudi zelo optimistično ste zapisali, da se v 2025 se ob predpostavljenem povečanju gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju pričakuje nadaljnjo rast investicij v predelovalne dejavnosti. Zdaj, po nekih informacijah je tudi ta trditev mogoče malo preveč optimistična, trgi, ki so nam najbližje oziroma države, s katerimi največ sodelujemo so malo skeptične oziroma malo v strahu, kar se tiče njihovih gospodarskih aktivnosti. Tako da ta trditev se mi zdi malo, mogoče preveč optimistična glede na splošno stanje v evropskem gospodarstvu. Zdaj potem tukaj se dotikate na peti strani povišanja inflacije, pa mogoče komentar. Zdaj ekonomisti, se pravi v 2025 naj bi se inflacija dvignila na 3,3 procente, ekonomisti opozarjajo, da tudi ta predviden nov sistem plač bo imel, bo imel vpliv na inflacijo. Tako da mogoče kakšen komentar, kako vi pričakujete oziroma tukaj v tem osnutku nisem zasledil prav posebej neke analize kaj, kaj naj bi ta, kaj naj bi to povišanje, predvideno povišanje plač pomenilo kar se tiče inflacije. In kot ste rekli, nekaj je ta, bi rekel matematični del, pač sestavili ste ta matematični del, ki pa je odvisen predvsem od reform. In potem se tudi kar obširno dotikate teh reform. Zdaj, mogoče bom malo kasneje bolj, bolj konkretno vprašal za kakšne stvari. Marsikatero stvar smo zdaj iz tega osnutka prvič slišali oziroma mogoče malo bolj jasno napisano sploh kar se tiče pokojninske reforme, ampak o tem mogoče malo kasneje. Zdaj tukaj na 11. strani sem si tudi podčrtal uskladitev dohodninske lestvice. Zdaj v 2024, v letošnjem letu pač te uskladitve ni bilo, v 2025 pa bo. Vi to sicer tukaj omenjate, da bo prišlo do te indeksacije, ampak nikjer pa ne zasledim neke analize kaj, kaj bo ta indeksacija pomenila s strani proračuna oziroma teh ciljev, ki jih zasledujemo. Potem, če grem naprej, so pa tukaj že reforme. Zdaj vsi z velikim zanimanjem čakamo oziroma spremljamo kakšne bodo dejanske rešitve glede pokojninske reforme. Zdaj, kar smo v glavnem od predstavnikov Ministrstva za delo slišali, nihče ne bo delal več. Vi tudi tukaj v tem osnutku navajate, da bo nova pokojninska reforma prinesla po eni strani boljše oziroma da bo sledila, da bodo pokojnine pač primerne glede na trenutno ekonomsko situacijo. Po drugi strani naj bi ta pokojninska reforma zmanjšala obremenitev proračuna oziroma javnih financ, ampak jaz moram reči, da ko to berem tukaj se jaz ne morem čisto strinjati oziroma je tukaj kar nekaj nejasnih ali pa mogoče preveč optimističnih trditev. Zdaj, kar se tiče same, nihče ne bo delal več, tukaj lahko vidimo, da se razmišlja o povišanju starosti upokojitve, kar roko na srce je realno oziroma o tem bomo morali razmišljati. Tako da, tako da tista trditev, da nihče ne bo delal več najbrž, najbrž ne drži. Ampak bolj sem tukaj zastrigel z ušesi vi tukaj v razlagi na 19. strani, dol spodaj v tej opombi, lepo navedete, da se bodo razmerja med, se pravi, usklajevanja pokojnin z leti zmanjševala, se pravi bodo šla bolj na stran inflacije kot pa na stran plač. Zdaj realno gledano plače rastejo hitreje kot inflacija. Se pravi tukaj je po mojem mnenju zelo velika bojazen, da ta trditev, da bodo pokojnine zasledovale ekonomski standard ali ne vem, kako bi pravo besedo rekel za to, se mi zdi, da s tem ukrepom temu ne bo tako, ker inflacija na srečo je običajno nižja, kot so običajno dvigi plač. Tako, da tukaj na dolgi rok se bojim, da bomo, da bodo upokojenci začeli izgubljati oziroma, da bodo pokojnine kot take realno ali pa, da bo kupna moč upokojencev na ta način padla. Zdaj, dotikate se tudi oziroma navajate to uvedbo drugega pokojninskega stebra. Ja, vsi se zavedamo, da pokojnina najbrž v prihodnosti ne bo dovolj za - govorim pokojnina iz vplačanih sredstev v pokojninsko blagajno ne bo dovolj za - preživetje, da bo ta, da bo ta drugi steber potreben. Zdaj, kar se tiče same pokojnine, tudi ta ideja, da se bo s časoma, zdaj se gleda samo pač določeno ali pa mislim, da je zdaj 25 let najboljših let, ko si vplačeval pokojninsko blagajno, z leti naj bi se to dvignilo na polno, na ves čas. Tudi to jaz mislim zdaj tako, če čisto realno ali pa iz mojega vidika gledam. A tudi ta rešitev, ki je po eni strani logična, da se razumemo, saj logično je, kolikor vplačaš toliko bi mogel tudi dobiti, ne. Ampak dejstvo je, da čez obdobje zaposlovanja, ne dobiš vedno enako plačo oziroma mogoče na začetku nižjo, pa ti pol raste in tako naprej. In če gledaš to vse skupaj, ta rešitev sigurno znižuje na koncu, bi rekel to izračunano pokojnino. Res je, da se bo ta odmerni odstotek dvignil, ampak vprašanje, če bo ta odmerni odstotek pokril to razliko. In kot sem že prej rekel, potrebno bo razmišljati tudi o tem drugem stebru, ki v neki meri za določene segmente že teče, ampak se pa bojim, da bo tukaj treba predvsem veliko delati na zaupanju, ker Slovenci pač enostavno po izkušnjah iz preteklosti, večina, ali pa mogoče manj poučeni, ne zaupajo v te, bi rekel normalno, normalne rešitve zahodnega sveta, kar se tiče pokojnin. Tako da tukaj mislim, da bo treba precej napora vložiti, da se to, da se to zaupanje dejansko vrne ali pa sploh pride do ljudi in da bodo vplačevali, če malo karikiram, na nas, da bodo vzeli kredit pa stanovanje kupili, da bodo imeli na koncu na stara leta za rento, ne bo treba pač tukaj precej napora pač vložiti.

Zdaj sicer tukaj navajate, da Inštitut za ekonomska raziskovanja pravi, da naj bi vsi ti nabori ukrepov pozitivno vplivali na odhodke. Zdaj, jaz težko se zdaj z nekimi strokovnjaki, bi rekel prepiram, ampak vseeno imam neko skepso, neko skepso, da glede na predstavljeno, da mislim, da je tukaj kar nekaj pasti, ki ne bodo, ki znajo pač porušiti ta optimizem oziroma ta načrt.

Zdaj, kar se tiče na področju zdravstva. Ja, glejte, veliko je govora, veliko je nekih strategij in tako naprej, ampak premaknemo se pa ne. Pa zdaj to ni, bi rekel, stvar financ, ampak je pa del tega osnutka neka zaveza in tako naprej no tako, da tukaj se bojim, da nas čaka še veliko dela, ker, ne vem, tudi če smo včeraj spremljali eno oddajo, ki se je tudi malo zdravstva dotikala, vidite, da so zelo različni pogledi na nekatere stvari, tako da te stvari bo po moje treba, mislim, nek konsenz doseči, pa dejansko potem neke rešitve iskati, ki bodo za vse sprejemljive, predvsem pa za bolnike. Ker zdaj smo še daleč od tega, da bi denar sledil bolniku, očitno sledi vsem drugim, ne.

Zdaj tukaj ste tudi zapisali, da je ta osnutek zagovarja močnejšo vlogo Zavoda za zdravstveno zavarovanje kot aktivnega strateškega kupca. Zdaj nikjer ni govora mislim pa saj to najbrž ni del tega, ampak mogoče pa o resnem premisleku o vlogi Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ker kako bo Zavod za zdravstveno zavarovanje strateški kupec, če so v organih upravljanja zavoda dobavitelji, tako da tukaj, tukaj bi definitivno bilo potrebno, potrebno nekaj narediti oziroma te stvari, te stvari malo spremeniti.

Zdaj zatrjujete tudi, da se bodo aktivnosti vodile kar se tiče digitalizacije zdravstva oziroma zbirk podatkov in tako naprej. Veste, da smo oziroma da se je en zakon, ki je naslavljal to, da je že neslavno propadel, jaz absolutno trdim, da je to potrebno, hkrati pa tudi trdim, da bo to zelo, zelo trd oreh za streti. Zdajšnjo situacijo, kar se tiče digitalizacije, tako da tukaj lahko se napiše, ampak izvedbeno pa mislim, da bo, da bo tukaj preteklo še kar nekaj vode, da bomo to spravili v nek, v nek, da bomo res lahko rekli, da imamo te stvari digitalizirane. Kar se tiče investicij. Ja, seveda, smo zelo optimistični, ampak po drugi strani pa spremljamo zdaj sago v Mariboru, ki nam ta veter v jadra optimizma malo, malo zmanjšuje. Zdaj zapišete tudi kar se tiče oskrb oziroma dolgotrajne oskrbe in hkrati realno zapišete, da bomo tukaj imeli najbrž največji problem kar se tiče kadrov. Tudi eden od ukrepov, ki je potreben, ki ga seveda vsi najbrž bomo slej kot prej potrebovali, če bomo dočakali, ampak ta kadrovski, ta stavek je po moje največja cokla oziroma največji problem, ki ga bo treba nekako streti.

Zdaj veste, da jaz če kaj, se oglasim takrat, ko govorimo o kakšnem, kakšnih davčnih spremembah, pa kar se tiče gospodarstva. In zdaj vi ste tukaj zapisali, da je Vlada sprejela ukrepe na davčnem področju za podporo gospodarstva in potem zapišete, da glavni namen paketa davčnih sprememb ni zagotavljanje dodatnih javnofinančnih virov, ampak je po vaše pomoč gospodarstvu. Zdaj, kako si jaz razlagam, če vi trdite, da so te davčne spremembe s ciljem podpore gospodarstvu, predstavniki gospodarstva oziroma dva predstavnika interesnih združenj gospodarstva pa zapustita ta strokovni svet za davčne spremembe? To je po moje signal, da te trditve čisto ne držijo. Tudi, če gledam te davčne spremembe, kar nekaj jih bomo zdaj še v kratkem obravnavali, jaz imam občutek, da lahko nekatere, ampak če tako malo posplošim, se mi pa zdi, da gre bolj v neko zaviranje oziroma da vsekakor niso v spodbudo razvoju gospodarskega okolja.

Zdaj, kar se tiče dviga konkurenčnosti in produktivnosti. Mislim, da je bil že tudi vaš, mislim da imate celo v koalicijski pogodbi zapisano, pa ne me za besedo držati, me popravite, če sem narobe rekel, da je cilj 100000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Zdaj, tudi tukaj bo, se bojim pa če se navežem na prejšnjo trditev, da po mojem ravno ne pomagate gospodarstvu. Ampak ne glede na to, tukaj bo treba tudi kar nekaj naporov, ker če smo trenutno, zdaj če imate pravi podatek, če smo 2022 imeli približno dobrih 55000 evrov dodane vrednosti v 2023 63 nekaj čez 63000 evrov, se pravi, smo še zelo daleč do 100000. Tako da absolutno si želim, da bi ta cilj bil dosežen, ampak trenutno s trenutno politiko ali pa spet govorim o davkih, bi to, ne vem, če bomo to v petih letih dosegli, kot če bi šli po zdajšnjem tempu tako kot je zdaj? Okej, dobro, kapitalski trg. Je tudi tukaj mogoče, ne bi se tukaj v toliko spuščal, dejstvo je, da je kapitalski trg v Sloveniji še zelo nerazvit oziroma tudi kot sem prej rekel še ima mislim veliko nezaupanje za določene zadeve kar se tiče kapitalskih vlaganj in tako naprej. Tako, da tukaj pustimo času čas. Jaz upam, da se te stvari spremenijo. Zdaj, tudi trajnostna mobilnost in prometna politika. Tudi velik poudarek imate na tem. Po drugi strani, saj določene investicije, določene investicije tečejo, ampak dnevno pa slišimo, spremljamo kako so mogoče ti načrti malo nerealni, pa še tisti, ki se nekako uresničujejo ali se dvigujejo cene teh projektov ali se zamuja, bom rekel, na veliko pri gradnjah in tako naprej. Po drugi strani smo zdaj spremljali primer, ko smo, kar se tiče trajne mobilnosti, ko so naši dijaki in študentje čakali na avtobuse ali bodo prišli nanj ali ne bodo. Tako da mi, se mi zdi, da pri nekih stvareh smo tako že na osnovi, pademo, tako da potem je vprašanje, koliko so te ideje tukaj noter dejansko uresničljive?

Zdaj, kar se tiče digitalnega prehoda. Jaz sem že prej omenil, pri zdravstveno, ja, seveda, določene stvari se dogajajo, nekateri postopki se digitalizirajo, ampak po drugi strani pa dnevno srečujemo oziroma dobivamo neke informacije ali jih, danes sem bral v nekem finančnem časopisu, v nekem paradoksu, ko je Spirit sprejemal vloge za podporo okolijsko odgovornemu ravnanju večji energetski in snovni učinkovitosti in je zahteval vso dokumentacijo v papirju. Celo njihova razlaga je bila, da če bi v digitalni obliki to dobili, da bi cel postopek trajal dlje, kar je meni nerazumljivo. In potem je še ena, še en razpis, isto odprt za razogljičenje v industriji in tudi na ta razpis so morali vsi prinesti vloge v papirnati obliki. Kaj hočem povedati? Mi na papirju marsikaj zapišemo, ampak pri udejanjanju tega imamo pa zelo velike težave.

Tako da ne bom predolg, saj ne vem, če sem si še kaj posebej označil. No, pač na koncu, ko gledam to tabelo, ne te projekcije, pa bom s tem tudi zaključil. Ja, na papirju ali pa v tabelicah so stvari, mislim pač tudi cilj je bil, da pač pripravite nek osnutek, ki bo za Evropsko komisijo sprejemljiv, ampak, ko gledaš te številke kako naj bi bruto dolg padel, kako naj bi ta javna poraba bila nekako vzdržna imaš občutek, ja, da je bilo to lepo tako napisano, da se bo izšlo oziroma da se te kocke, kar se tiče matematično zložijo. Ampak, če se vrnem naprej na te reforme, ki naj bi te kocke podprle oziroma te številke, ki so tukaj notri podprle, se pa bojim, da bo v teh štirih letih, ko naj bi ta cikel, ki ga ta osnutek zajema, ki naj bi te reforme in pač učinke dejansko, ti učinki bili vidni na koncu v teh številkah, se pa bojim, da pa ne bo temu čisto tako. Tako da se mi zdi, da zaključim, ta osnutek malo preveč optimističen oziroma mogoče malo premalo realen glede na situacijo in v Sloveniji in v našem gospodarskem okolju, tukaj mislim predvsem Evropsko unijo.

Hvala.