Lepo pozdravljeni in hvala lepa za besedo.

Torej spoštovane, spoštovani poslanke, spoštovani poslanci!

Letos je stopila v veljavo prenovljena zakonodaja Evropske unije na področju tako imenovanega upravljanja ekonomskih in fiskalnih politik. Če povem po domače, novo evropsko fiskalno pravilo. Zdaj bom povedala najprej na začetku malo uvoda, potem bom pa v tem kontekstu predstavila še dokument, ki ste ga dobili na mizo.

V glavnem prenovljena evropska, prenovljeno evropsko fiskalno pravilo je želelo nasloviti pomanjkljivosti prejšnjega pravila in je šlo načelno v smer poenostavitve, se pravi, da bi se pogovarjali o bolj razumljivih spremenljivkah, kot smo se pogovarjali pri prejšnjih fiskalnih pravilih, da bi bilo usmerjeno v večje lastništvo držav članic, in da bi bilo v bistvu prilagojeno bolj posameznim članicam, se pravi, ne tisto, kar je bilo prej v bistvu, če rečem v ne lepi slovenščini, »one-size-fits-all«, se pravi, se je šlo v neke vrste pravilo, ki bi upoštevalo različne položaje javnih financ v katerih se nahajajo posamezne države. In po dveletni razpravi je potem letos bil dosežen konsenz oziroma konec lanskega leta, letos so bili pa na ravni Evrope sprejete pravne podlage, da se bo v kontekstu evropskega fiskalnega pravila spremljalo dve spremenljivki: ena je, kako hitro rastejo očiščeni izdatki in druga je, kakšna je ciljna raven dolga, se pravi, s kakšno dinamiko se znižuje javnofinančni dolg v posameznih državah, in to je v bistvu osnova. Ker je bila letos pravna podlaga sprejeta tako pozno je v bistvu letos leto 2024 je prehodno leto. Ponavadi se je ta del, spomladanski del evropskega semestra je obsegal določitev poti, se pravi, konkretno, da sem zelo konkretna, poslanci ste vsakega aprila sprejeli zgornjo mejo izdatkov in ciljne salde za prihodnja tri leta za štiri blagajne javnega financiranja in za sektor država, in to je bila potem podlaga za vlado, da je oblikovala in državni proračun in za druge enote to se je v praksi izkazalo, konkretno naše domače fiskalno pravilo z vsemi temi mejami se je izkazalo za manj učinkovito v tem kontekstu, ker ti lahko fiskalno politiko oblikuješ na en srednji rok, in če imaš na letni ravni določene meje, ki se spreminjajo, potem to ni smisel tega, zato je šlo pravilo v smer, ki sem jo omenila. In letos zaradi prehodnega leta je, torej vse države prav v tem času, zdaj da bodo zadostile evropski uredbi, pripravljajo te SFSN, se jim reče, se pravi, srednjeročne fiskalno strukturne načrte kot nadomestilo za program stabilnosti in načrt nacionalni reformni program. Se pravi ta dokument, ki ga imate pred sabo, je zdaj nadomestek, da rečem, dokumentov, ki ste jih poznali od prej programa stabilnosti, ki je vseboval, se pravi, izračune fiskalne projekcije in tega načrta, pardon, nacionalnega reformnega programa, ki je vseboval reforme, zdaj je to en dokument, ki se mu reče srednjeročno fiskalno strukturni načrt, ki vsebuje v bistvu oba dva dela, se pravi makro fiskalni del, številke prvih šest poglavij in potem sedmo poglavje z reformami. Tako, da to torej za uvod. Torej, to je ta podlaga, ki je pripeljala do tega, da smo vam ta dokument oziroma še v obliki osnutka prinesli pokazati. Namreč ta dokument je treba v sklopu jesenskega dela evropskega semestra skupaj z »draft budgetary plan«, se pravi osnutkom proračunskega načrta za leto 2025, posredovati Evropski komisiji, ker gre, še enkrat poudarjam, za prihodnje leto in za prvič sledimo evropski uredbi in smo ta osnutek torej predstavili Ekonomsko-socialnemu svetu, potem smo naredili javni posvet za širše javnosti, se pravi, za občine, da rečem, za nevladne organizacije in ga predstavljamo pač v taki obliki osnutka tudi v Državnem zboru.

Zdaj, po tem mogoče bom še to v uvodu povedala, potem grem pa na predstavitev. Mi imamo ne glede na spremembo evropskega fiskalnega pravila, imamo še vedno svoj Zakon o fiskalnem pravilu, to je dvotretjinski zakon s svojimi zahtevami in bomo, imamo pripravljeno tudi spremembo tega zakona, zato da bomo uvedli spremembe, čeprav ta uredba, kot veste, uredba se uporablja neposredno, zato imamo pravne podlage za to, medtem ko je direktiva direktiva, jo je pa treba prenesti v pravni red do konca prihodnjega leta, tako da mi imamo to pripravljeno, da bomo v bistvu vsem, tudi tem pravnim normam zadostili, da bomo torej iz obstoječega fiskalnega pravila pripravili vse dokumente.

Mogoče res samo še to, novo fiskalno pravilo bo zahtevalo da se po državah spremlja rast očiščenih izdatkov. Kaj to pomeni? To pomeni, da bo država glede na analizo vzdržnosti dolga lahko torej imela določene izdatke omejene in iz teh izdatkov, ki bodo po letih rastli, se bodo izločali tisti izdatki, ki so zanjo, da rečemo, eksogena spremenljivka, se pravi, recimo obrestne mere, ko se bo merilo rast teh očiščenih izdatkov, se bodo obresti od tega odštele, ker so odvisne od torej od razmer na finančnih trgih. Potem se bo od te rasti izdatkov odštevalo tudi tista sredstva, ki jih dobimo iz Evrope, se pravi, ker imajo zagotovljen svoj vir in tudi ta del slovenske udeležbe, ki je s tem povezan in pa še nekateri drugi diskrecijski ukrepi, se pravi, na ravni Evropske unije. Se bo fiskalno pravilo izvajalo v smeri kakšna je rast teh očiščenih izdatkov.

Zdaj, če konkretno pogledamo samo še strukturo tega dokumenta je torej postopek sprejemanja, potem pregled fiskalnih zavez posamezne države, kakšne so makroekonomske predpostavke, ki jih je pripravil neodvisni organ, kakšne so projekcije dolga sektorja država in potem v onem drugem delu informacije o reformah in investicijah, predvsem vezane na priporočila, prioritete EU in pa seveda na izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost.

Ocena rasti očiščenih odhodkov je bila pripravljena na podlagi te jesenske napovedi Umarja. In za obdobje 2025-2028 je v povprečju na leto dovoljena rast očiščenih izdatkov v višini, 4,5 odstotka kar je pomembno, kako se je prišlo, kako pač smo prišli do te številke. Pomembno je, da ti tako imenovani očiščeni izdatki ne rastejo hitreje od proizvodne zmogljivosti gospodarstva oziroma od potencialnega BDP, ker se s tem namreč zagotovi postopno zniževanje primanjkljaja in dolga sektorja država. Na tem mestu želim poudariti, da bo v bistvu fiskalna politika v tem obdobju usmerjena v postopno konsolidacijo, vendar ob hkratnem zagotavljanju visokih ravni investicij sektorja država, načrtujemo jih nekje na ravni okrog 5 odstotkov BDP. Ja, to je bila ena lekcija iz prejšnje konsolidacije, kjer se je precej linearno zniževalo predvsem investicije, pa tudi drugo in se v bistvu ni obneslo, tako da ob vseh izzivih, ki jih imamo ali kot država ali pa kot Evropa, je pač ena, ena zdrava raven investicij seveda pomembna. Poleg fiskalnih ciljev, se pravi v tem srednjeročno fiskalno strukturnem načrtu je prikazano kako naj bi se gibal primanjkljaj sektorja država po posameznih letih in kako naj bi se gibal dolg sektorja država. Se pravi, pod 3 odstotki primanjkljaj in proti 60 odstotkom BDP dolg. Poleg tega so vsebovane tudi ključne reforme in investicije, se pravi, to sta pokojninska, zdravstvena reforma, sigurno med prioritetnimi področji ukrepanja. Cilj pokojninske, ki je trenutno v usklajevanju s socialnimi partnerji je na eni strani zagotavljanje vzdržnosti sistema, zagotavljanje dostojnih pokojnin in pa preglednost sistema. Ker je treba nasloviti izzive v povezavi z demografskimi napovedmi v Sloveniji, sočasno sprejemamo in izvajamo ukrepe tudi na drugih področjih, tako da tukaj zraven je odpornost trga dela, kjer se tudi pripravljajo spremembe, izobraževanje, ki naslavljajo potrebe na trgu dela, potem učinkovite migracije in zaposlovanje tujcev ter pa ter učinkovite ukrepe na področju varstva in zdravja pri delu. Na področju zdravstva želimo zagotoviti optimizacijo procesov v okviru javnega zdravstva; čim bolj dostopno in kakovostno javno zdravstveno varstvo. Izboljšave so predvidene v smeri doseganja boljše stroškovne učinkovitosti izvajalcev. V letošnjem letu je v planu sprejetje strategije razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni do leta 2031, ki predvideva v pacientove potrebe usmerjeno obravnavo v tem primarnem varstvu in pa je predvidena je ustanovitev javne agencije, katere cilj bo zagotavljanje razvoja in delovanje sistema upravljanja kakovosti v zdravstvu, potem so ukrepi predvideni na področju absentizma, kjer bodo zmanjšali potrebe po koriščenju zdravstvenih storitev in s tem ublažili pritiske k rasti odhodkov. Za zdravstvo med pomembnimi ukrepi je tudi sprememba plačnega sistema v javnem sektorju, s katero želimo ohraniti transparentnost in pa javno finančno obvladljivost plačnega sistema. Celovite spremembe so predvidene tudi na področju visokošolskega sistema za zagotavljanje veščin in znanja prebivalstva in pa področje raziskav, razvoja in inovacij. Tam predvidevamo izboljšanje učinkovitosti javnih naložb in spodbujanje sodelovanja med akademsko skupnostjo in gospodarstvom. Potem so še ključne naložbe, ki so predvidene tudi v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, so tudi krepitev digitalnih kompetenc, projekti za raziskave in razvoj na področju krožnega gospodarstva, širokopasovno omrežje in drugi in pa tudi področje energetske oskrbe, energetske varnosti, razogljičenja, učinkovite rabe energije. Te so pa ključne komponente nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Glede na izpostavljenost tudi Slovenije podnebnim spremembam za doseganje podnebne nevtralnosti je pa v pripravi Podnebni zakon, že v izvedbi. Torej, izvajajo se pa naložbe v energetsko in trajnostno prenovo stavb, potem v nove proizvodne naprave za obnovljive vire energije in pa naložbe povezane s podnebjem. Pomemben del seveda izdatkov, pa tudi v prihodnosti je namenjen zagotavljanju varnosti kot naslavljanje geostrateških tveganj in pa seveda v prihodnjih dveh letih tudi, kot sem že omenila, je potrebno do konca pripeljati načrt za okrevanje in odpornost. Ne samo reformni, tudi investicijski del pri v Sloveniji konkretno bo pa v ospredju, pa ne samo pač v naslednji dve leti, ampak v bistvu ta popoplavna obnova, ki jo bomo kot ta enkraten dogodek lahko iz te rasti odštevali še do avgusta, do avgusta prihodnje leto. Se pravi, kar bo v dveh letih, v dveh letih po poplavah porabljeno, se bo od tega odštevalo, medtem ko potem bo postala ta obnova, da rečem, redni del teh izdatkov, ob tem pa je Vlada in Vlada predlagala in Državni zbor potrdil diskrecijske ukrepe tako imenovane na strani prihodkov, ki predstavljajo vir za proračunski sklad za obnovo. Tako da na vseh teh področjih se zasleduje tudi usmeritev fiskalne politike, da se zagotavlja kakovost in učinkovitost javnih financ na vseh teh izpostavljenih področjih.

Če zaključim tale uvod. Ta srednjeročni fiskalno strukturni načrt določa dovoljeno rast očiščenih izdatkov, ki nam bo omogočala postopno zniževanje javnega finančnega primanjkljaja in dolga ter hkrati omogočila tako ambiciozno raven investicij. Kot omenjeno smo osnutek tega načrta predstavili socialnim partnerjem in drugim deležnikom. Vlada ga bo dokončno obravnavala prihodnji teden in ga skupaj z osnutkom proračunskega načrta za leto 2025 poslala Evropski komisiji. Velja izpostaviti, da nova pravila Sloveniji omogočajo postopno konsolidacijo in na koncu je seveda najpomembnejše, kako bomo izvajali fiskalno politiko, kar se bo pa pokazalo v letnih poročilih o napredku. Tako sem zdaj tu na voljo za vaša vprašanja, komentarje, ki jih bomo potem smiselno upoštevali pri oblikovanju končnega besedila tega dokumenta SFSN, srednjeročno fiskalno strukturnega načrta.

Hvala.