Hvala lepa, oba predsedujoča.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Dovolite, da predstavim izhodišča za udeležbo Slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo 15. oktobra potekalo v Luksemburgu.

Svet za splošne zadeve bo v sklopu priprav na zasedanje Evropskega sveta, ki bo 17. in 18. oktobra 2024 obravnaval obrazložen osnutek sklepov. Vsebino stališča s tem v zvezi sem podrobneje predstavil že pri 1. točki dnevnega reda te seje v okviru predstavitve izhodišč za udeležbo predsednika Vlade doktorja Roberta Goloba na rednem zasedanju Evropskega sveta, zato predlagam, da se podrobneje posvetim naslednjim točkam dnevnega reda zasedanja Sveta za splošne zadeve.

Svet bo na predlog madžarskega predsedstva obravnaval Deklaracijo o negovanju judovskega življenja in boju proti antisemitizmu, nakar bo sledila krajša razprava z direktorico Agencije EU za temeljne pravice Sirpo Rautio o tozadevnih vprašanjih. Besedilo izjave je bilo predhodno usklajeno na delovni ravni in na Odboru stalnih predstavnikov v Bruslju. V dokumentu je izpostavljen pomen boja proti vsem oblikam antisemitizma, rasizma ter sovraštva in diskriminacije, zlasti v luči naraščajočega antisemitizma v Evropski uniji. V deklaraciji je poudarjeno tudi, da je treba judovsko življenje v bistvu negovati s spominjanjem na holokavst, s poudarkom na kulturi, izobraževanju in zagotavljanju pogojev za ta način življenja. Slovenija v okviru prizadevanj EU za boj proti širšim vidikom diskriminacije ter sovraštva sprejem deklaracije podpira.

Odnosi med Evropsko unijo in Švico. Tukaj bo komisija predstavila trenutno stanje v odnosih. Kot veste, so se leta 2013 začela pogajanja o institucionalnem okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Švico, ki bi kot krovni sporazum reguliral dvostranske odnose. Po več letih brez napredka je Švica maja leta 2021 od tega sporazuma odstopila. V letu 2023, se pravi v lanskem letu, pa so se pogajanja ponovno pričela oziroma obnovila. Slovenija podpira enoten nastop Evropske unije in paketno obravnavo pogajalskih vsebin. Pozdravlja tudi prizadevanja Komisije za reševanje odprtih vprašanj v korist Evropske unije, njenih držav članic in Švice, ob zavedanju, da sta Evropska unija in Švica ključni gospodarski in politični partnerici. Slovenija tako podpira pogajanja o institucionalnih rešitvah za sporazume med Evropsko unijo in Švico, povezane z notranjim trgom, ter sporazume, ki so podlaga za stalni prispevek Švice h koheziji unije in pridružitev Švice programom Unije.

Zadnja točka, Evropski semester. Svet za splošne zadeve bo v okviru obravnave Evropskega semestra predvidoma brez razprave odobril specifična priporočila Evropske komisije državam članicam glede ekonomskih politik za leti 2024 in 2025 ter jih posredoval Evropskemu svetu v potrditev; pred tem jih je namreč obravnaval in že potrdil tudi pristojni Svet za ekonomske in finančne zadeve, ECOFIN. Slovenija prednostne naloge, ki jih je Evropska komisija vzpostavila v okviru Evropskega semestra, pozdravlja, še zlasti poudarek na izboljšanju konkurenčnosti. Ocenjujemo, da poročilo odraža dosežke Slovenije v preteklem letu, na primer na področju zelenega prehoda, vključno z razvojem tehnik zelenega proračunskega načrtovanja, ter da se predlagana specifična priporočila za Slovenijo nanašajo na relevantne izzive.

Na dnevni red zasedanja so bile sicer naknadno uvrščene še tri točke, razno. Komisija bo na kratko poročala o izkušnjah, pridobljenih ob volitvah v Evropski parlament, poročala bo o stanju v odnosih med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Nemčija pa je izpostavila tudi aktualne razmere v Gruziji.

Naj za konec še poudarim, da bo pred samim zasedanjem Sveta za splošne zadeve potekala medvladna konferenca z Albanijo, na kateri naj bi Albanija odprla prvi pogajalski sklop na poti članstva v Evropsko unijo. To pa izpostavljam predvsem zaradi tega, ker je to po treh letih prva konkretna zadeva, če gledamo odpiranje ali pa zapiranje pogajalskih sklopov oziroma poglavij, prva konkretna zadeva s katerokoli državo kandidatko za članstvo v Evropski uniji. Zadnja država, ki je pred tremi leti odprla pogajalski sklop, je bila recimo Srbija med takratnim slovenskim predsedovanjem Evropski uniji. To ni pomembno samo za Albanijo, ampak ocenjujemo, da gre za pomemben dosežek oziroma pomemben korak v širšem procesu pogajanj držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji. Namreč, končno prihajamo do točke, ko se kljub temu, da že nekaj časa divja vojna v Ukrajini in ves čas govorimo o geostrateškem pomenu širitve Evropske unije, ko se pač prvič zdaj dogajajo neki konkretni koraki. In Slovenija upa in si bo tudi prizadevala, da bo ta medvladna konferenca spodbudila tudi ostale države kandidatke za članstvo, zato da okrepijo prizadevanja za izpolnjevanje pogojev in da naredijo naslednje korake pri približevanju Evropski uniji.

Evo, hvala lepa.