Hvala lepa, predsednik.

Lep pozdrav odličnim gostjam! Hvala lepa za vašo predstavitev.

Razumem poslovniške določbe in razumem, zakaj smo mi, Komisija za nadzor javnih financ, tukaj zainteresirano delovno telo, gre pa za najpomembnejše dokumente, ki jih sprejema Državni zbor, vsekakor. S tem sva se zadnjič tudi na javni sceni prav tako v Državnem zboru strinjala z gospodom Boštjančičem. To so tudi ključne prave teme, o katerih bi moral Državni zbor intenzivirati razpravo.

Če pogledamo zdaj najprej gospodarske napovedi, ki so na nek način ena od strokovnih podlag za pripravo proračunskih dokumentov in vodenje ekonomske politike in vodenje ekonomske politike. Jaz bom najbolj vesel in zadovoljen, če bomo naslednje leto dosegli res 2,4 procenta, kot napoveduje Umar. Še bolj bom vesel, če bomo dosegli višjo rast, to si najbrž vsi želimo. Letošnja, napoved za letošnje leto, ki zdaj seveda ni predmet te debate, ampak spremljamo trende od prvotne napovedi, 2,4, se zdaj gospodarska aktivnost umirja in je Umar napovedal gospodarsko rast 1,5 odstotka. Predsednik je že omenjal nekaj primerov; upam, da se ne bo sprožil plaz. Ti primeri, Mahle in drugi, nas morajo skrbeti. Seveda ministri, predsednik Vlade, gospodarski minister, pravijo, podjetja se ne selijo zato, ker bi bilo poslovno okolje pri nas slabo, ampak zaradi evropske situacije. Jaz to seveda težko razumem, ampak vsak je svoje besede gospodar. Kot sem že povedal, iz teh proračunskih dokumentov izhaja tudi neka intonacija za vodenje ekonomske politike. In zdaj moje splošno vprašanje, ker smo Komisija za nadzor javnih financ. Javne finance imajo prihodke in odhodke za neracionalno trošenje nam pomaga Računsko sodišče, kar smo izjemno hvaležni. Naj samo spomnim, računalniki, Ministrstvo za kulturo, Prešernova nagrada, Litijska in tako naprej. Tako da tu smo dejansko kot komisija in Računsko sodišče delali z roko v roki. In sem razumel na eni strani strinjanje predstavnice Računskega sodišča, na drugi strani pa tudi kritično noto Računskega sodišča. To bomo seveda spremljali naprej. Skratka, mi moramo na nek način skrbeti, da bo gospodarstvo cvetelo, da govorim po domače, kar pomeni, da se bo tudi proračun polnil. Raje imam to, in to je tudi naša politika, Nove Slovenije, da imamo dobro poslovno okolje, ker tam bo potem gospodarstvo že ustvarjalo prihodek in seveda tudi plačevalo davke, ki pa morajo biti razumni, racionalni. Moje ključno vprašanje je, glede na to, da spremljamo tudi lestvice konkurenčnosti in tako naprej, v čem se vidi v teh proračunskih dokumentih, da se bo konkurenčnost slovenskega gospodarstva izboljšala v naslednjem letu in v letu 2026. To je ključno, in tega najbrž, državna sekretarka, zdaj še nimate, teh podatkov, imate pa - vedno pohvalim, ker to vsak dan gledam na aplikacijo Apr, zelo dobra. Jaz pa prihajam iz drugega konca kot predsednik iz Pomurja in najbrž mi danes ne boste mogli odgovoriti, ali bo s spremembami proračuna za leto 2025 in proračunom 2026 Pomurje kot statistična regija glede financiranja projektov še vedno z naskokom na zadnjem mestu? Ali pa je morebiti vlada se le lotila skladnejšega regionalnega razvoja? Če subjekti v Pomurju, tudi občine, nimajo absorpcijske sposobnosti, je to prav, da Vlada tudi jasno pove. Bom zelo hvaležen za vaš komentar. Hvala lepa.