Predsednica, hvala lepa za besedo.

Prav lep pozdrav vsem predstavnikom Vlade!

Dovolite mi na začetku mogoče malo širši uvod glede tega proračuna, ki ga zdaj recimo v tem mesecu dni obdelujemo in ga bomo najbrž tudi sprejeli. Zdaj proračun kot celota je zelo optimistično naravnan, kar se mene tiče. Tudi vse predstavitve do sedaj, vključno s predstavitvijo predsednika Vlade prejšnji teden v Državnem zboru so nakazovale veliko optimizma in iskale razloge za, po moje, zelo, zelo potrošen proračun za naslednji dve leti. Gospodarstvo že kar nekaj časa opozarja, da je, da so leta debelih krav, kot kaže, mimo. Do zdaj jih nismo prav poslušali, ali pa jih Vlada ni prav poslušala, se mi pa zdi, da je zdaj v nekem mogoče tednu dni prišlo do neke streznitve in mogoče malo drugačnega razmisleka ali pa sprejetja tega stanja oziroma stanja neke bližnje prihodnosti, ki mogoče na določenih segmentih ni najbolj rožnata.

Zdaj, kar se proračuna tiče kot celote, mi smo na vseh sejah, recimo, na Odboru za finance poslušali, da bi morali v času debelih krav ta primanjkljaj zmanjševati, pa ga do zdaj nismo, ga bomo pa zdaj s tem proračunom naj bi pa v to malo bolj zagrizli, čeprav se bojim, da je mogoče trenutek malenkost zamujen, kot sem rekel, časi niso najbolj rožnati. Kljub vsem opozorilom, ki smo jih prejemali z različnih strani, kot vemo, je, kar se gospodarstva tiče, Slovenija izgubila na konkurenčnosti štiri mesta. Če smo iz korone izšli kot zmagovalci, smo zdaj kljub vsem ukrepom izgubili to prednost, ki smo, to štartno prednost, ki smo jo takrat imeli. Razni statistični podatki nam kažejo, ne vem, recimo zelo, zelo se hvalimo, kar se proračuna tiče, da spodbujamo investicije, seveda investicije so v razno razne smeri, ampak gradbeništvo je skoraj povsod zraven. Zdaj pa statistični urad da podatek, da se tudi ta gradbena srenja malenkost ohlaja. Tako da tudi to je nek negativen signal oziroma signal, ki nam, ki nam ki nam da misliti.

Zdaj pa, kar se tiče samega Ministrstva za gospodarstvo oziroma tega dela proračuna, ki se gospodarstva tiče. Dejstvo je, da na samo klimo ali pa na samo spodbujanje gospodarstva ne vpliva samo ta del proračuna, ki ga bomo danes obravnavali, ampak še marsikaj drugega. Pa če že v tem delu, kot je sekretar Frangež predstavil, je veliko nekih spodbud in pomoči in tako naprej. Na drugih segmentih, tukaj imam v mislih davčno politiko in tako naprej, ne, pa delamo ravno obratno. Tako da tukaj bi pričakoval, tudi z Ministrstva za gospodarstvo, če že vi, recimo temu razumete kaj pomeni pomagati gospodarstvu oziroma skrb za gospodarstvo, da bi mogoče še vašim kolegom razložili, da da pa mogoče ne delajo ravno v dobro gospodarstva.

Zdaj pa, če se, bi rekel čisto fokusiram na ta vaš del ali pa gospodarski del proračuna. Ja, razumljivo, kot ste na začetku, kot ste na začetku omenil. Zdaj, če gledamo čez številke, ima zdaj Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport manj sredstev iz naslova, manj pomoči, ki so predvidene, čeprav kot sem prej rekel, vprašanje, mogoče jih bomo morali, bomo morali pa to zgodbo spet obrniti, glede na to, kar poslušamo zgodbe Gorenje, Mahle, Unior, Bosmark in tako naprej. Tako da vprašanje, kaj nas čaka. Mogoče bomo zdaj potrjevali ta del, malo manj potratno pa nas bo čez, tekom leta še kaj presenetilo.

Zdaj pa, kar se tiče vprašanj, podobno kot gospod Medic, prvo vprašanje je spodbujanje tujih investicij. Mi vemo, da smo kot trg ali pa kot ekonomija zelo odvisni od tujine, ne samo od evropskega trga oziroma zdaj če tako drugače obrnem, v zadnjem času nam ta evropski trg mogoče predstavlja celo določene težave zato, ker tradicionalno dobre partnerice zahajajo v neke težave, kar pomeni, da imamo je še večje težave tudi mi. Tako, da tukaj bi, bi pričakoval mogoče malo več pojasnil, kako se, kako se izviti iz tega evropskega krča oziroma malo se nanaša tudi na to gospodarsko diplomacijo in tako naprej, ker očitno bomo morali iskati priložnosti ne samo znotraj Evropske unije, ampak še marsikje kje drugje, kjer so trgi bolj, bom rekel, ekspanzivno naravnani oziroma uspešnejši, kot je v tem trenutku evropska, Evropska unija ne. Tako da mogoče kakšen komentar glede tega.

Potem me tudi preseneča znižanje sredstev, kar se tiče podpore turizmu. Vemo, da turizem je ena paradnih panog v Sloveniji oziroma zelo radi poudarjamo lepote Slovenije in naravne danosti in posledično vse možnosti, ki jih ima, ki jih ima slovenski turizem iz tega naslova.

Tretja stvar, za katero pa še vsi točno ne vemo, kaj nas, kaj nas čaka, so pa te omrežnine. Tukaj znotraj, tukaj se spet malo navezujem na te pomoči. Zdaj v roku recimo 14 dni, tri tedne bomo, bomo dobili prve račune oziroma bodo dobili pravni subjekti, ki imajo priključno moč višjo od 43 kilovatov bodo dobili prve račune in bomo šele dejansko zdaj videli kaj, kaj ta omrežnina pomeni. In če se navežem spet mojo prejšnjo razpravo, mi neke ukrepe zdaj, se mi zdi, da smo jih kar tako naložili na kup v ravno neprimernem trenutku glede na, to kar sem prej rekel sliko evropskega in posledično tudi slovenskega gospodarstva. Tako da me tudi iz tega naslova zanima, kaj, kako razmišljate oziroma kako ste pripravljeni na Ministrstvu za gospodarstvo? Ker jaz, jaz se bojim, da bodo ti računi, ki bodo zdaj začeli prihajati, marsikoga močno negativno presenetili. Podjetniki, dobro, pustimo mala podjetja, ki so pač izvzeta iz tega oziroma imajo neko prehodno obdobje tako kot fizične osebe ne, ampak malo večji porabniki znajo pa doživeti kar velik šok in me zanima tudi vaš, vaš odziv oziroma kako, kako bo ministrstvo kot tako odreagiralo oziroma kaj namerava storiti zdaj tekom uvajanja teh omrežnin? Prav glasni se mi zdi, da niste bili. Seveda se je stvar malo zamaknila, ampak kot rečeno, je pa zdaj v uporabi in bo udarila v najslabšem trenutku, se mi zdi, ravno tisti del gospodarstva, ki je že tako mogoče malo bolj ranljiv in bo na ta način mu povzročila še dodatne probleme. Tako, da mogoče toliko zdaj za začetek, pa še kasneje kakšno dodatno vprašanje. Hvala.