Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

V naprej se opravičujem, ker moja predstavitev ne bo tako jedrnata. In mislim, da je prav, da se pogovorimo o širših okvirjih naše gospodarske politike, še posebej zato, ker je tudi letošnji, torej predlagani proračun za leti 2025 in 26 daje izjemno pomembno vlogo.

Naj uvodoma povem, da bi kdo iz primerjave številk lahko potegnil zmoten vtis, namreč, da se proračun Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih dveh letih krči glede na raven v letih 2023 in 2024. Naj pa kar uvodoma pojasnim, da temu ni tako. Mi smo v letih 2023 in v letu 2024 financirali celo vrsto interventnih ukrepov, povezanih predvsem z energetsko krizo na eni strani in sanacijo škode v gospodarstvu ob lanskih poplavah, zaradi česar so bile postavke Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport v letih 2023 in 2024 višje. Če pa pogledamo na ravni proračuna pred tem, pred torej nastopom kriznih okoliščin v letu 2021 154 milijonov evrov, v letu 2022 186 milijonov evrov, lahko vidimo, da je obseg planiranih sredstev na ravni 240 milijonov evrov za leto 2025, izkazuje visoko stopnjo razvojne naravnanosti predlaganega proračuna.

Najprej, zakaj. Zdaj v preteklih tednih smo vsi veliko slišali o Draghijevem poročilu. Tudi na našem ministrstvu smo v sodelovanju z vsemi drugimi resorji ravno v petek smo imeli zelo intenzivno debato s širšim naborom vključenih resorjev, govorili o tem kaj to poročilo, njegove ugotovitve in predvsem njegova priporočila pomenijo za Slovenijo. Zdaj, moja izhodiščna teza je, vse kar velja za Evropo velja za Slovenijo še toliko bolj. Zakaj? Njegove ključne teze so: prvič, upočasnjena rast. Mi smo imeli in še imamo nadpovprečno rast. Kljub temu pa lahko vidimo, da se rast v našem gospodarstvu ustavlja in da je v veliki meri pogojena tudi s proticikličnimi ukrepi in to je intenzivnimi javnimi vlaganji. Drugič, da imamo velikanski razkorak v produktivnosti, še posebej v primerjavi z Združenimi državami Amerike, ki je zadnjih 20 let znala oblikovati hitro rast svoje produktivnosti, še posebej v povsem novih tehnoloških sektorjih, medtem ko je Evropa doslej stavila na tradicionalne industrije. Tretjič, globalne razmere spreminjajo pogoje mednarodnega poslovanja, mednarodnega delovanja in v presojo podjetniških in gospodarskih odločitev vnašajo cel kup novih faktorjev, ki jih je potrebno upoštevati, začenši z geopolitičnimi in varnostnimi. V vsakem primeru pa vidimo, da geopolitične razmere močno spreminjajo odločitve in obnašanje držav. In končno Draghi opozarja na tri ključne preobrazbe, ki jih je potrebno izvesti zato, da Evropa postane ponovno, da si povrne kondicijo za prihodnost, to so inovacije, razogljičenje in varnost. V tem kontekstu naj povem, da so trije ključni cilji, ki jih zastavlja Draghijevo poročilo, odprava inovacijskega zaostanka, skupni načrt za razogljičenje in konkurenčnost in povečanje varnosti in zmanjšanje odvisnosti.

In če to vse velja za Evropo, poglejmo, kaj velja za ekonomije, kakršna je naša, kjer lahko potegnemo skupne značilnosti držav v srednji in vzhodni Evropi. Citiral bom nekaj priporočil dunajskega inštituta za mednarodne ekonomske primerjave, ki opozarja na to, da so države Srednje in Vzhodne Evrope s hitrim razvojem v zadnjih desetletjih dosegle omejitve modela rasti kakršen je veljal za te ekonomije. Poročilo jih imenuje za tovarniške ekonomije. In da so se v te države praviloma umeščale proizvodne dejavnosti na nižjem delu lestvice donosnosti, medtem ko so se v Zahodni Evropi koncentrirale dejavnosti bodisi inovacijskega značaja, sedeži multinacionalnih družb in podobno, iz česar je mogoče sklepati, od kod izhaja tudi razkorak v produktivnosti med enimi in drugimi. V tem pogledu poročilo navaja nekaj priporočil, kako ponovno zagnati prenovljen model rasti v vzhodnoevropskih in srednjeevropskih ekonomijah. Prvič, proaktivna fiskalna politika. K temu kliče tudi Draghi z oceno, da je potrebno v Evropi letno investirati 800 milijard evrov javnega in zasebnega denarja in da moramo se obvarovati pred pastmi vračanja na fiskalno strogost. Drugič, da čaka naše ekonomije funkcionalna specializacija, ki mora slediti umeščanju na donosnejše dele verig, s poudarjanjem vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije. Tretjič, da moramo digitalno transformacijo izkoristiti kot poseben groud(?) driver za razvoj naših gospodarstev. Četrtič, zeleni prehod, še posebej zahteven v državah z nadpovprečnim deležem energetsko intenzivnih industrij, kakršna je Slovenija. Petič, bolje uravnavati demografska gibanja, tudi dejstvo, da je trg dela nasičen, da je na trgu majhen dotok novih talentov. In v tem pogledu, zanimivo, poročilo tudi priporoča tisto, kar je ta Vlada že naredila, namreč dvig minimalne plače, da se postopoma iz trga umikajo delovna mesta z nižjo donosnostjo in nižjo dodano vrednostjo in na ta način ob hkratnih intenzivnih ukrepih aktivne politike zaposlovanja, različnih programov preusposabljanja, do usposabljanja /nerazumljivo/, usposablja ljudi za to, da osvojijo nova znanja, veščine in kompetence za zahtevnejša delovna mesta. In končno, omejevanje negativnih ekonomskih in socialnih učinkov, ki izhajajo iz teh sprememb, in posledično volatilnost.

Vse velike krize v zadnjih 15 letih, od svetovne finančne krize, covida in energetske krize so Slovenijo in naše gospodarstvo nadpovprečno prizadele. To kažejo čisto vse primerjalne študije. Res pa je, da smo se na drugi strani hitro pobrali. Pri krizi, ki očitno prihaja in katere znanilci so tudi posamezna odpuščanja v fokusu javnosti tudi v teh dneh, pa je potrebno najprej ugotoviti naravo teh kriznih učinkov. Očitno je, da ne gre za nek kratkoročen zastoj, kot je bil v času covida, ampak, da se imamo, imamo, torej se soočamo z nevarnostjo dolgoročnega nižjega povpraševanja oziroma odsotnosti naročil v naših tradicionalnih izvoznih trgih, tako v geografskem kot produktnem pomenu, še posebej, če tukaj izpostavim avtomobilsko industrijo. Naj pri tem navedem zanimiv podatek. Evropa je 20 let nazaj, 25 let nazaj, bila nesporni voditelj na svetovnem trgu avtomobilov, s tržnim deležem vseh proizvedenih vozil več kot 30 odstotkov. Skupaj smo takrat proizvedli 18 milijonov vozil. Leta 2022 smo jih proizvedli le še 13 milijonov, 5 milijonov vozil manj. Na drugi strani je Kitajska iz dveh milijonov vozil, proizvedenih na leto, skočila na tržni delež 30 odstotkov in ne le, da sedaj ta vozila prodirajo v Evropo in odžirajo tržne deleže evropskih proizvajalcev, močno se oža manevrski prostor tudi na Kitajskem kot najpomembnejšem izvoznem trgu za evropsko avtomobilsko industrijo. Zato ni presenečenje, da se nam dogajajo slabe novice in da vsi skupaj čutimo ta hladen veter s severa.

Kaj to pomeni za proračun za prihodnji dve leti? Mi načrtujemo izrazito proaktivno, fiskalno spodbujeno gospodarsko politiko s fokusom predvsem na tistih naložbah, ki lahko spremenijo ta omejujoč model rasti, ki skušajo v Sloveniji razvijati tehnologije, skladno z najnaprednejšimi trendi in tokovi v svetu, ki v Slovenijo umeščajo industrije, za katere imamo naravne ali privzgojene prednosti in proračun Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport to v celoti tudi izraža.

Naj navedem nekaj teh postavk, pri čemer se bom izognil, da vam zdaj govorim o posameznih ukrepih, ker bi bila ta razprava in uvodna obrazložitev predolga ampak samo najpomembnejše, sklop raziskav, razvoja in inovacij, ki ga močno podpiramo tako s sredstvi, planirani delno v integralnem delu, še v večji meri pa v ukrepih, ki jih financiramo s pomočjo evropske kohezijske politike in načrta za okrevanje in odpornost, to so sredstva za RRI operacije, spodbujanje pilotno demonstracijskih projektov, podporo slovenskim podjetjem v projektih skupnega evropskega interesa, Important Projects of Common European interest. Gre za to, da se intenzivno vključujejo naša podjetja v ta, na nek način, "speacial vehicle" skupnih evropskih projektov, kjer prihaja do izgradnje novih vrednostnih verig v povsem novih industrijah, kot so mikroelektronika, zdravje, komunikacijske tehnologije, podatkovna infrastruktura, vodik, baterije in podobno. Spodbujanje inovativnosti in zelenega prehoda, elektrifikacija naše avtomobilske industrije, torej njeno zeleno prestrukturiranje, podpora tudi investicijam, ki prihajajo v našo državo in katerih namen je zelo jasen, da Slovenijo razvijejo ne le kot svojo proizvodnjo, pač pa predvsem kot svoje inovacijsko središče. Takšen primer je primer biofarmacevtike, biotehnologije, farmacevtske panoge kot celote.

Na področju raziskav in razvoja in inovacij je še več posameznih ukrepov. Z veseljem delim s poslankami in poslanci, če bo za to interes in če bodo taka vprašanja več informacij o posameznih ukrepov. Naj tukaj na tem mestu omenim samo še dizajn. Mi nadaljujemo in vstopamo v tretjo generacijo Kompetenčnega centra za dizajn menedžment. Tudi dizajn, tako kot inovacije, so eden od pogonov prehoda v višje verige vrednosti in doseganja boljših končnih cen.

Drugo strateško področje je zeleni prehod, tako podpora krožnemu gospodarstvu, vključno z vzpostavitvijo slovenskega centra za krožno gospodarstvo. Javni razpis za krožne in digitalne poslovne modele, skupaj, samo za primer 21,5 milijonov evrov, Repower, spodbujanje rabe obnovljivih virov energije in razogljičenje industrije, če se ne motim, se ta razpis v skupni vrednosti 42 milijonov evrov izteka s končnim rokom prav danes. Nato področje spodbujanja podjetništva in spodbujanja mikro, malih in srednje velikih podjetij, od vstopnih točk, kot so slovenske poslovne točke, naši inkubatorji, drugi subjekti inovativnega okolja, tehnološki parki, podpora internacionalizaciji mikro, majhnih in srednje velikih podjetij skozi projekt SPOT Global plus. Cela vrsta vavčerjev za mikro, majhna in srednje velika podjetja na področju digitalizacije, internacionalizacije in trajnostnega prehoda. Prvič denimo uvajamo vavčer za ESG za nekatere nove okoljske standarde in še kaj. Sama promocija podjetništva, podpora start up podjetjem, ena od točk, kjer lahko ugotovimo, da če je Evropa na tem področju slaba, smo mi najslabši v Evropi. Kar, mimogrede, nagovarjamo tudi s predstavljenimi izhodišči slovenske start up strategije. Podpora za startupe in Scaleup podjetja, tako imenovani razvojni plus program, ki teče preko Slovenskega podjetniškega sklada in podpora specifičnim podjetniškim skupinam, kot so ženske in mladi podjetniki začetniki. Področje spodbujanja investicij, ki v proračunu za leto 2025 beleži najbolj skokovito rast. Tukaj gre za podporo velikim investicijam, ki jih umeščamo v našo državo. Na področju farmacevtske industrije je to Lekova naložba v Lendavi. Na področju avtomobilske industrije so to projekti zelenega prestrukturiranja slovenske avtomobilske industrije Gremo in nenazadnje tudi podpora investiciji Renault Group v razvoj in proizvodnjo električnega vozila Twingo, ki se bo v Novem mestu začel proizvajati leta 2026 in s čimer je bila zaprta ta dalj časa trajajoča negotovost o torej, potencialnem zaprtju tovarne Revoz. Z novim programom, z nadgradnjo našega položaja ne le iz proizvajalke vozil, ampak v proizvajalko električnih vozil smo ta tveganja odstranili in pospešeno nadaljujemo pot v elektromobilnost. Mimogrede, koristno bi bilo, da nehamo trgom pošiljati mešane signale o tem, ali je elektromobilnost prava pot ali ne. Jaz dopuščam, da tukaj vedno obstajajo dvomi. Ampak ko skušamo skreirati povsem nove trge, so zmedena torej priporočila na tem področju najslabša. Jaz mislim, da je razvoj teh novih trgov, tudi potrošniških navad in potrošniških pričakovanj potrebno spodbujati konsistentno, ne pa vsakič znova prevpraševati te politike, potem ko je povsem jasno, da je električni motor nesporno bistveno bolj energetsko učinkovit kot vsakršen motor za notranje izgorevanje. In če kdo misli, da smo uvozno odvisni samo pri baterijah, ne nismo, 96 odstotkov vseh fosilnih goriv, ki jih v Evropi porabimo, jih vsakodnevno financiramo iz naših žepov, uvozimo od drugod. To je ključna strateška odvisnost, ki po vrhu vsega še škodi našemu okolju in našemu zdravju. Ob teh investicijah je seveda še vrsta drugih manjših investicij na podlagi Zakona o spodbujanju investicij, pa tudi prestrukturiranje premogovnih regij Zasavske, Savinjsko šaleške premogovne regije, kjer izvajamo štiri ukrepe, dva ukrepa, torej po en za vsako regijo, sta že zunaj in mislim, da so postopki tudi že torej, zaprti. In sicer sofinanciranje produktivnih naložb, kjer si obetamo, da z razvojem novih industrij v teh okoljih omogočimo pametnejše, boljše alternative, obstoječim zaposlitvam, ki so vezane na, torej rudniške dejavnosti, na drugi strani pa napovedujemo tudi dva dodatna razpisa, po enega za vsako verigo in sicer za sofinanciranje razvojno raziskovalnih in inovacijskih aktivnosti.

Na področju spodbujanja internacionalizacije izrazito delamo na odpiranju novih trgov. Naj pri tem navedem aktivnosti ministra Hana prejšnji teden s kupci, potencialnimi kupci v kitajski avtomobilski industriji za navezavo stikov z našim, z našimi dobavitelji, za to, da diverzificiramo tudi te odvisnosti, ki jih imamo, z omejenim naborom kupcev, ki očitno v tem hipu se soočajo na naših ključnih zunanjih trgih s posameznimi težavami. Odziv potencialnih kitajskih partnerjev je bil izjemno, izjemno dober. Ti iščejo ne le posamezne dobavitelje, ampak tudi potencialne lokacije za svoje prihodnje naložbe v avtomobilsko industrijo.

Ob tem na področju internacionalizacije načrtujemo tudi podporo individualnih nastopov mikro, majhnih in srednje velikih podjetij na mednarodnih sejmih, spodbujanje partnerstev za nastope na tujih trgih, krepitev trženja znamk na tujih trgih Samo sodelovanje Slovenije na svetovni razstavi Expo v Osaki je na Japonskem, ki se začne čez dobrih šest mesecev, pa seveda tudi precej okrepljena sredstva glede na dolgoletna povprečja na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja. Prav danes v Državnem zboru potekajo Slovenski razvojni dnevi na to temo.

Kot sem prepričan, da veste, je ministrstvo aktivno tudi pri razvoju gospodarske baze naših zamejskih organizacij v vseh sosednjih državah pri spodbujanju razvoja socialne ekonomije. Tudi to področje je v zadnjih dveh letih doživelo pomemben preporod z okrepljenimi sredstvi.

Področje vesolja, veste, da tudi po vaši zaslugi 1. 1. postajamo polnopravni člani Evropske vesoljske agencije. V proračunu za leto 2025 se to še ne pozna, v letu 2026 pa bo po ministrski konferenci konec prihodnjega leta potrebno odločati o višjih vlaganjih, ki pa bo lahko torej slovenska vesoljska industrija izkoristila povratno nazaj. V tem okviru tudi delovanje Centra Noordung, če ga še niste obiskali, predsednica priporoča mogoče kakšen terenski obisk, ker mislim, da postaja Center Noordung v Vitanju res izjemen "show case" naših vesoljskih aktivnosti vašim otrokom, ki jih želimo vzgajati in motivirati tudi za prihodnje astronavte ali pa vsaj za študente naravoslovnih, matematičnih in tehnoloških ved, pa bo tam pričakala tudi vrsta, posebej za otroke razvitih aktivnosti, med drugim tudi Soba pobega iz vesolja, ki smo jo, mislim, da tam odprli v letošnjem letu.

Na področju turizma je naš fokus jasno izboljšanje konkurenčnosti skladno s strategijo, malo več in veliko bolje. V ta namen je učinkovito trženje in promocija Slovenije, kjer nam v bistvu gre izjemno dobro in Slovenija v mednarodnem okolju velja za vedno bolj odkrit dragulj Evrope. Ključen pa je dvig konkurenčnosti in prepoznavnosti slovenskega turizma. Tudi za to, da turizem kot strateško panogo, premaknemo iz ravni relativno nizke dodane vrednosti. V tem okviru še program dela Kobilarne Lipica v letu 2025 prvič po na novo sprejetem zakonu. Enako kot letos namenjamo temu področju 9 milijonov evrov, hkrati pa lahko rečem, da za izvedbo investicij delamo vse za to, da lahko februarja prihodnje leto, poslanko Andrejo s Krasa bo to gotovo zanimalo, začnemo tudi z investicijo v bazen v tem okviru še seveda delovanje javne agencije slovenske turistične organizacije.

Kar se tiče športa zaključim z zelo kratkim sporočilom, še nikoli doslej tako visoke ravni sredstev namenjenih športu.

Predsednica se opravičujem če je bil moj oris nekoliko daljši, upam pa da je bil dovolj ilustrativen za vse vas.

Hvala.