Hvala lepa, predsednik.

Spoštovani člani odbora, ostali prisotni!

Mogoče še par informacij o proračunu, pa bom delno se dotaknil tudi 2025, 2026 skupaj, da ne bomo potem, ker veljajo isti trendi. Praktično pred 1 tednom, 14 dnevi, smo se na tem odboru pogovarjali o resoluciji o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami do leta 2030, to je nam vsekakor tista osnova kjer probamo doseči ciljev, cilje same resolucije, ki smo si jo zadali in pa tudi reforme, ki je bila potrjena in pripravljena na ministrstvu že leta 2020 in kasneje tudi verificirane na Vladi in tudi na Evropski komisiji, skozi načrt za okrevanje in odpornost, takrat ko smo pač v tej državi pošiljali določene reformne programe.

Če se konkretiziram na sam proračun za leto 2025, lahko ugotovimo zelo pozitiven trend, ki velja že nekaj časa, povečevanje sredstev za področje zaščite in reševanja. Tako na področju iz naslova virov integralnih sredstev, kot tudi namenskih sredstev, v okviru namenskih sredstev tako požarnega sklada, kot tudi evropskih sredstev. Dejstvo je, da te višine 107, 106, 105 milijonov evrov proračuna, o katerih govorimo, v letih 2025, 2026 nikakor ne bi bilo možno doseči brez povečanja integralnih sredstev, ki so praktično skoraj deset procentna glede na pretekla leta kakor tudi pri rasti vseh teh namenskih sredstev. In ravno ta obrat uporabe, večje uporabe namenskih sredstev, evropskih sredstev in tudi integralnih sredstev se po našem mnenju zelo očitno v zadnjih letih odraža tudi v večji preventivi v izgradnji infrastrukture, izobraževalnih programov in pa tudi v sami opremi, ki je specialno nabavljena in tudi že delujoča ob vseh pomembnih naravnih nesrečah v zadnjih dveh letih. Gospod minister je že sam omenil letalsko enoto. Absolutno naša prioriteta ostaja nadgradnja letalske enote z namenom dosega leta 2027, 2028 popolne samostojnosti delovanja letalske enote v tem obdobju tri do pet let, kot smo si ga zadali, kar pomeni do takrat s popolnoma svojimi piloti, mehaniki in kompletno infrastrukturo. V vmesnem času seveda koristimo storitve in infrastrukturo ali slovenske policije, Slovenske vojske, Ministrstva za obrambo in nekaterih drugih, kajti nemogoče je takšno enoto niti ni smiselno takšno enoto vzpostaviti prej. V nadaljevanju nadaljujemo z vozili za poplave oziroma s posebno opremo za poplave. Dejstvo je, da je ta oprema v tem tednu kompletirana s prevzemom še zadnjih tovornih vozil in bo skupaj na podlagi dogovora z občinami tudi prerazporejena v več kot treh četrtinah na lokalne skupnosti, en del že v letošnjem letu, en del v naslednjem letu do poletne sezone. In istočasno seveda sta tudi potrjena že dva programa za poplave in požare v naravnem okolju, po katerih se bo začelo z izobraževanjem tisoč tečajnikov na leto, povsem novih programih zaradi tega, da se prilagodimo še bolj učinkovitemu in sistematskemu odzivu. Prav tako je treba izpostaviti konstantnost oziroma povečevanje sredstev in aktivnosti za večjo odpornost in sodobnost klicne številke 112 oziroma sistema VES oziroma kompletno komunikacijsko-informacijskih sistemov v okviru Uprave za zaščito in reševanje v povezavi tudi z Ministrstvom za obrambo, kot je bilo že izrečeno, s kibernetskim centrom in ostalo informacijsko varnostjo, kjer nam lahko Ministrstvo za obrambo zelo dobrodošlo pomaga. Dejstvo je, da v preteklosti sama številka 112 infrastrukture in tudi sistemi niso bili razvijani do tiste faze, ki bi zagotavljali najsodobnejše in varne tehnologije, tako da to želimo zelo pospešeno izvesti v letih 2025, 2026.

Omenjeni so bili že izobraževalni programi. Dejstvo je, da nič nove opreme in delovanja ne bo pomenilo, če ne bomo imeli zadostno število kadra, ki bo ustrezno izobražen. In tukaj govorimo o dveh segmentih s poudarkom tako na infrastrukturnih pogojih na Igu, Nacionalni center zaščite in reševanja. V Sežani se praktično dokončuje in bo v drugem letu v popolnosti začel delovati in v nadaljevanju Državni center za požare v naravnem okolju. Prav tako že potekajo številne aktivnosti / nerazumljivo/ kot primerjava razpis za obnovo objekta v Pekrah. V nadaljevanju se v Pekrah predvideva v naslednjem letu gradnja gasilskega poligona, sama sanacija in nadgradnja objekta in pa tudi izgradnjo določenih dodatnih površin, kot so nadstreški za samo opremo in izvajanje dodatnih aktivnosti. Enako tudi v Murski Soboti za poplave na območju Bereka. Prav tako sta potrjena oba dva programa, kot je bilo že rečeno, za samo izobraževanje iz evropskega naslova zaradi tega, da lahko usposobimo ekipe na teh lokacijah. Zelo pomembna zadeva v okviru Uprave za zaščito in reševanje, še posebno v pocovidnem obdobju, se je pokazala odlično sodelovanje z Evropsko unijo, predvsem v mehanizmu civilne zaščite, pa ne samo v pogledu, da mi sodelujemo z njimi oziroma prosimo za pomoč, tako kot je bilo v poplavah, ampak dejansko, da zelo aktivno povečujemo odzivnost in pa tudi odpornost. V ta namen so bile že v letošnjem letu in bodo nadaljevale tako imenovane RescEU kapacitete in zmogljivosti, in sicer gre konkretno za povsem nov princip in nov modul, ki bo oziroma kapacitete, ki bodo v Republiki Sloveniji, in sicer za začasne nastanitve. Tukaj z določenim številom partnerskih držav je Republika Slovenija pridobila in že tudi del sredstev in dokončala bo v naslednjem letu, skladišče in postavitev začasnih nastanitev za 250 oseb, s tem, da je treba povedati, da tukaj gre za 250 oseb v sodobnih, nadstandardnih, ne v šotoriščih in podobnih zadevah, mobilnih enotah, ki so ekološko in drugače povsem samostojne, Slovenija pa s tem, ko to ima, tudi prevzema breme. Vzpostavitve in 20 dnevne funkcionalnosti teh kapacitet kjerkoli na območju Evropske unije oziroma ob aktivaciji tega modela tudi širše. Prav tako smo v zaključni fazi certifikacije / nerazumljivo/ tretjega modula. Za posredovanje iz nabora evropskega nabora sil poleg tako imenovane / nerazumljivo/ enote za delovanje v jamah in HCP enote za prečrpavanje velikih količin vode, ki so bile že zdaj vključene in tudi že pogosto v tujini. Smo v zaključni fazi certifikacije modula za gašenje gozdnih požarov z vozili, kjer so naše ekipe letos usposabljale že tudi 14 dni v Franciji in ta modul se bo certificiral v letu 2025, se dal v nabor. Hkrati pa že pričenjamo z novim postopkom in tudi aktivnosti ter finančna sredstva so predvidena za certifikacijo tako imenovane MUSAR, to je Urban search and rescue enote, ki je bila prejšnji teden v Bosni, na pomoč za to, da tudi takšno enoto z reševalnimi psi, tehničnim reševanjem in vsem ostalim ponudimo evropski nabor.

Ne gre samo za to, da ga ponudimo v nabor, s tem dobimo tudi vrhunsko usposobljene in opremljene enote, ki bi jih potrebovali v primeru potresov oziroma drugih pomembnih tehničnih nesreč v Republiki Sloveniji.

Mi smo zelo veseli, da pri detajlnem pregledu proračuna, bom rekel tako, če jih damo ga na določene kupčke teh 107 oziroma 105 milijonov evrov, lahko opazimo, da je skoraj 50 procentov sredstev namenjenih za tako imenovane razvojne projekte, kar pomeni, da so ta sredstva namenjena infrastrukturi, izobraževanju, opremo in pa enotam zaščite reševanja in pomoči pri njihovem razvoju. Omenjeno je bilo že teh 10 procentov povečanj sredstev za sofinanciranje delovanja teh enot, še bistveno bolj pomembno je pa, da s temi sredstvi zagotavljamo tudi izobraževanje, opremo in primerne prostorske pogoje skupaj s krovnimi organizacijami, kjer smo dosegli dogovor, da krovne organizacije gorskega, jamarskega in podvodnega reševanja generalno vodijo vse potrebe in tudi nam sporočajo, kot je možno v posameznem letu narediti ali pri opremljanju prostorov ali pri zagotavljanju opreme oziroma vseh ostalih sredstev.

Za konec sigurno tema, ki ta odbor oziroma ljudi zelo zanima so pa namenska sredstva v obliki požarnega sklada. Dejstvo je, da so se sredstva požarnega sklada praktično podvojila v zadnjem letu zaradi dviga vrednosti v samih zavarovanj in ta dvig vrednosti je narejen na način, da je približno 8, 9 milijonov evrov predhodnih sredstev, smo sedaj prejemnik sredstev, generalno 18, 19 milijonov evrov, od tega polovico sredstev direktno prenakažemo lokalnim skupnostim, kar je približno 40 do 50 procentov več kot so jih prejemale prej, hkrati pa imamo tudi mi v požarnem skladu kot državi več sredstev, glavnina teh sredstev je predvidena, da se uporabi za tako imenovana gasilska zavarovanja na tem področju in tukaj lahko povemo, da je pravilnik praktično o osnovnih gasilskih zavarovanjih dokončan. Čaka nas še zadnje piljenje z gasilsko zvezo in občinami in upamo, da se bo z naslednjim letom dejansko začelo tudi to izplačevati. Ocena teh zavarovanj je pa približno polovica prihodkov požarnega sklada, ki ostane državi. Vsa ostala sredstva pa so namenjena, ali so financiranju avtolestev, ali so financiranju postaj, odzivnikov in ostalega delovanja oziroma delovanja poklicnih gasilskih enot oziroma delovanja naše gasilske šole, tako da ta sklad je zelo pomemben, in še en preboj je bil narejen na tem področju. Požarni sklad bo v naslednjem letu začel s financiranjem treh gasilskih poligonov v Sežani, Pekrah in v Murski Soboti pod okriljem Uprave za zaščito in reševanje, tako da se bo obstoječim štirim, petim poligonom pridružilo še tri, potem pa začasno ustavimo in Gasilska zveza Slovenije bo naredila analizo po potrebnosti naslednjih poligonov, zaradi tega, da smo racionalni za samo opremo. Hvala lepa.