Hvala lepa. Prijazen pozdrav vsem bivšim sodelavkam in sodelavcem, gostom, predstavnikov javnosti in pa seveda tudi odličnim novim sodelavcem.

Pri pripravi zahtevnega proračuna in pa sprememb proračuna, ki je bil pripravljen že pred mojim prihodom na ministrstvo se je sledilo predvsem štirim resolucijam, ki ste jih sprejeli ali pa, ki smo jih sprejeli v Državnem zboru, kar pomeni, da seveda odločitve Državnega zbora jemljemo skrajno resno, spoštljivo in smo jih skupaj s sodelavci vključili v proračun. S tega mesta gre za obdobje priprave, zahvala predsedniku vlade Robertu Golobu v funkciji ministra za obrambo in pa državnemu sekretarju doktor Črnčcu. Kadar mi govorimo o proračunu za obrambo, je to, bi rekel, par besed, ki povedo bistveno premalo.

Izdatki iz tega dela proračuna so tako zelo pomembni in široko vpeti v življenje državljank in državljanov Republike Slovenije, saj ne gre samo za del, ki krepi samo našo varnost in pa odpornost v sila zahtevnih, neugodnih in pa nepredvidljivih časih, ampak se zelo dotika tudi varnosti, kvalitete življenja državljank in državljanov na drugih področjih. Kaj imam v mislih? Obsežen, dobro razvit sistem civilne zaščite, Uprave za zaščito in reševanje, seveda sodelovanja s prostovoljnimi organizacijami in društvi na tem področju in pa seveda tako imenovano dvojno ali pa civilno rabo, ki je v ta, seveda v zneskih, visok proračun vključena na številnih področjih, ki z neposredno vojsko, neposredno obrambo nimajo konkretne zveze. Zagotovo pa bodo izboljšali življenje naših državljank in državljanov in seveda to pojasnim tudi v nadaljevanju. Treba pa je omeniti, da so v tem proračunu pomembni tudi zneski, ki gredo za raziskave in pa razvoj, in pa sodelovanje z gospodarstvom.

Proračun za oziroma spremembe ministrstva za leto 2025 znašajo milijardo 226 milijonov, kar je za dobrih 119 milijonov več več kot je bilo prej planirano, in pa seveda za leto 2026 milijardo 341 milijonov in pa 978.805 tisoč evrov, kar je za 116 milijonov več, kar je bilo v prvotnem načrtu. S tega mesta velja še spomniti za našo zavezo, ki smo jo obljubili strateškim partnerjem v Evropi, v Natu in po svetu, da bomo seveda tudi v skupni varnosti in odpornosti z našim proračunom prispevali 2 odstotka bruto družbenega proizvoda in po strategiji, sprejeti v tej hiši, bomo to dosegli v letu 2030, sledimo in spoštujemo pa načelen dogovor in pa možnost razpoložljivih sredstev tudi že v letošnjem letu. Ko snujemo pogled naprej, je treba biti zadovoljen, pozitiven s tistim, kar smo na tem področju že postorili. Glejte nikdar in nikoli v zgodovini, bi rekel, tudi Slovencev pa naše države, je bila naša varnost povezana, tudi z orožjem, ki si ga ne želimo, predvsem njegove uporabe ne, ampak ga uporabljamo za obrambo te lepe države. In povedali smo že, da se nam je to obrestovalo v Maistrovih časih, konec druge svetovne vojne, svež spomin pa je zagotovo odpor vseh struktur v letu 1991, kar je znatno prispevalo k osamosvojitvi. Dejstvo je, da ko gledamo nazaj, da smo v določenih obdobjih premajhen del proračuna namenjali naši varnosti, obrambi in pa odpornosti, zato so stvari, ki so bile na tem področju postorjene v zadnjih letih, še posebej dragocene in pa pomembne. V vojaškem delu bo tisto, kar je bilo dobro storjenega, v nadaljevanju podrobno predstavil načelnik generalštaba, zagotovo so pa pomembne stvari obe letali, Spartan, ki ga že imamo in, ki še pride, seveda v povezavi s sistemom zaščite in reševanja, helikopterji, tudi helikopterji za vojaško dvojno rabo in pa tisti za zaščito in pa reševanje.

Naredili smo odločen korak tudi pri varnosti naših vojakinj in vojakov, za to seveda lahki oklepniki in pa seveda ustrezna vojaška oprema, posodobitev, oborožitev, ki v obrambnih nalogah, ki jih bomo opravljali, zagotavlja varnost pripadnicam in pripadnikom naših oboroženih sil. Stvari so se v svetu zelo spremenile. Neljuba vojna ni več taka, kot je bila. Za to seveda je pomemben tudi razvoj brezpilotnikov, sodelovanje z gospodarstvom, da tisto, kar od obrambnega orožja lahko proizvedemo sami, do sistemov za hibridno varnost, kjer nam dobro gre in pa seveda se hibridna varnost ne nanaša samo na potrebe oboroženih sil, ampak na sistem in pa varnost v državi kot celoti in v nadaljevanju bomo seveda še lahko naštevali, jasno pa je, da je treba krepiti tudi protizračno obrambo in še kaj.

Podobno tudi v sistemu Uprave zaščite in reševanja, Civilne zaščite. Tam se znatno povečujejo sredstva, polnijo relativno slabše založena skladišča za opremo, ki smo jo bili prisiljeni uporabiti v naravnih nesrečah v zadnjih dveh letih, mislim poplave in pa letošnje in pa požare pred dvemi leti. Res je, dragocena je helikopterska podpora iz zraka in pa seveda sodelovanje letal, lahkih, za gašenje. Konec leta dobimo tudi modul za gašenje za letalo Spartan, katerega nabava ima glede na specifike in pa tehnične karakteristike letala, številne prednosti, veliko količino vode, možnost gašenja na večjih področjih in pa seveda možnost gašenja tudi ponoči, ker so nekatere druge sile omejene.

V sistemu zaščite in reševanja smo že pridobili tudi 40 vozil, 164 nadgradenj in pa kar še nekaj dodatne tehnične opreme; od črpališč in pa podpornega okolja, za to se zdaj dela sistem za razdelitev po Sloveniji, za to, da bomo pa to lahko namestili pod ustreznimi pogoji, pa potrebujemo tudi dodatna sredstva. Pomembno se mi zdi, ker je ta sistem zaščite in reševanja tesno povezan s prostovoljci v gasilskih organizacijah, gorskih reševalnih službah, jamarjih, radioamaterji in še kje, da na razpisih za ta društva namenjamo kar 10 % več sredstev. Krepimo njihovo opremljenost, delovanje, dajemo pa tudi jasno sporočilo, da želimo v Sloveniji graditi sistem, ki ne temelji samo na poklicni vojski, ampak na čim večji vključenosti državljank in državljanov, in pri tem ne ostajamo pri besedah ampak pri dejanjih, ki jih ustrezno tudi podpiramo z razpisi, s sredstvi, vse to pa še daleč od tega, da bi videli kot strošek, jaz bi rekel naložba v našo skupno večjo varnost in pa odpornost. V spremembi proračuna in proračunu za letošnje oziroma za naslednji dve leti. Boste seveda našli tudi štiri pomembne centre zaščite in reševanja: Ig, Sežana, Pekre, Berk pri Murski Soboti. V nekaterih se bodo, konkretne izvedbe so se že začele, ponekje se še bodo, nekatere so v pripravi. Pomembna je investicije tudi na področju gorske reševalne službe. Številne občine so že opremili in pa opolnomočili. Ta trenutek velika investicija na Gorenjskem v Mojstrani, kjer bo v prostore naše ministrstvo vložilo več kot 400 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja. Omenjena je bila seveda že prej letalska enota in pa njene dobre in pa dragocene izkušnje iz letošnjega leta. Pomembno, res pomembno področje pa se mi zdi tudi civilna raba. Da vam povem en plastičen primer. Ministrstvo je skupaj z dobrim medresorskim sodelovanjem z Ministrstvom za solidarno prihodnost, tudi v Šiški se odpira in pripravlja projekt, kjer bo ministrstvo prispevalo za gradnjo stanovanj 190 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče; skupaj z Ministrstvom za solidarno prihodnost in pa Republiškim stanovanjskim skladom bodo tam zrasla stanovanja za mlade vojaške in pa civilne družine, ministrstvo pa bo svoj kapitalski vložek seveda obrestovalo s tem, da bomo za vložek zemljišča na različnih lokacijah, ki bodo blizu pripadnikom Slovenske vojske in pa mladim družinam pridobila nova stanovanja. Ministrstvo že ta trenutek poseduje okrog 800 stanovanj, ki jih je treba vzdrževati, urejati, opremljati. Velika sredstva pa tudi v namestitvah, kar se tiče in pa posodobitvah vojaških objektov, pri civilni rabi pa zgodba nacionalnega kibernetskega centra. Vam je poznana tudi zgodba Bolnišnice Petra Držaja, ki bo služila dvojni rabi, poleg tega pa pripravljamo nabor ukrepov, kjer bomo morebitno obrambno infrastrukturo, dostopnost, premakljivost, podprli tudi s številnimi investicijami, investicijami v lokalnih okoljih, kjer bo treba posodobiti nekatere strateško pomembne ceste, mostove in pa še nekaj te infrastrukture. Ministrstvo dobro sodeluje tudi s številnimi slovenskimi občinami, kjer imamo objekte, kjer smo del te skupnosti, želimo pa k njej tudi seveda prispevati in pa tudi prispevamo.

To so, bi rekel, tiste glavne usmeritve, katerim sledimo v naslednjih dveh letih. Zagotovo vas bodo zanimala tudi posamezna področja, posamezne postavke. Z mano so dragocene sodelavke in sodelavci, s katerimi se bomo vsi skupaj potrudili, da seveda odgovorimo na vsa vaša vprašanja in pa pobude. Hvala lepa.