Hvala lepa predsedujoča. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Dovolite mi uvodoma, da samo v nekaj besedah predstavim oziroma postavim naš proračun v širši globalni oziroma konkretneje v evropski kontekst. Verjamem, da ste vsi seznanjeni z globalnimi izzivi, s katerimi se soočamo zlasti v Evropi, verjamem tudi, da ste seznanjeni tako z Letinim poročilom kot z zadnjim poročilom Maria Draghija. Konkurenčnost Evrope je na preizkušnji. Ne le gospodarska, industrijska konkurenčnost, konkurenčnost družbe kot taka. Draghi pravi, da je treba investirati kar 800 milijard. Gre pravzaprav za obseg sredstev, ki presegajo nekajkrat Marshallov načrt. V vsakem primeru pa se, vsaj po mojem, vsi deležniki iz političnega spektra, kot tudi vsi ostali, načeloma strinjajo z ugotovitvijo dragega poročila, da je lahko nadaljnja rast BDP znotraj EU oziroma konkretno Draghi pravi dve tretjini te rasti utemeljeni le na inovativnosti. Skratka, da se investirati v znanost in znanje pa vendarle splača, da je to dobra investicija. Jaz z veseljem ugotavljam, vsaj po svojih izkušnjah v zadnjih dveh oziroma treh mandatih, je ta Državni zbor ne glede na njegovo sestavo domneval oziroma menil podobno, da se to splača. In to, vsaj po moje, odraža tudi naš proračun za prihodnje leto in za leto 2026.

Tako kot kolegica Janja, bom zgolj na hitro, v grobem predstavil ključne številke, ključne projekte; verjamem da bo potem razprava v nadaljevanju pa se osredinila na to, kar vas podrobneje zanima.

Naš proračun, kot rečeno, temelji na treh stebrih, treh izhodiščih. Prvi je seveda Zakon o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki tudi določa sredstva za znanstveno raziskovalno dejavnost. Drugi je Zakon o visokem šolstvu, ki predpisuje financiranje dejavnosti visokega šolstva, poleg tega pa namenjamo znatna sredstva tudi za investicije. Kumulativno obsega proračun za naslednje leto, govorimo o integralnem delu proračuna, 933 milijonov, v letu 2026 pa 999 milijonov in 100 tisoč evrov. Večina proračuna je razporejenega med dve politiki, politiko 19 izobraževanje, politiko 5 znanost, približno v razmerju pol-pol. Ne bi več govoril o detajlih. Ključno sporočilo po mojem je, da se sprejeti proračun, da se prihodnji proračun glede na sprejeti proračun povečuje za nekaj čez 82 milijonov evrov, kar predstavlja skoraj 10-odstotno povečanje. Proračun za leto 2026 pa se potem še za nadaljnjih 7 odstotkov povečuje glede na proračun za leto 2025. Podobno, kot je kolegica Janja poudarila, bi tudi jaz poudaril, poleg teh integralnih sredstev seveda namenjamo znatna sredstva za znanost in visoko šolstvo, tako iz načrta za okrevanje in odpornost kot iz sredstev evropske kohezijske politike, to pa samo delno vidite v našem proračunu. Namreč, enako kot pri kolegih, tisti ukrepi, za katere so že izdane odločitve o podpori, tisti so že v našem finančnem načrtu, to je recimo konkretno za naslednje leto ukrepov za 19,7 milijonov. Ostali ukrepi pa so še na MKRR, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, denarja tam pa je kar precej. Predvidena sredstva v naslednjem letu so 67 milijonov, v letu 2026 pa kar 140 milijonov, podobno s sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost TAS na Ursutu, torej v okviru Ministrstva za finance. Za naše namene jih je tudi kar precej, kasneje bom nekaj besed namenil tudi, kako jih bomo porabili. Drugo leto konkretno 88 milijonov, leto kasneje pol manj, ampak, kot veste, avgusta 2026 zastavica ZNO pade.

Eno stvar bi še poudaril. Proračun kot celota, proračun celotnega sektorja država je prvič pravzaprav zasnovan tako, da številna ministrstva pristopajo k problematiki raziskav, razvoja in inovacij celovito, kar pomeni, da so sredstva za raziskave in razvoj namenjena tudi v finančnih načrtih ostali oziroma v proračunih ostalih ministrstev, kar je vsaj po mojem še posebej razveseljivo. Upam, da se bo ta trend tudi nadaljeval. Kar zadeva za izobraževanje, sredstev naslednje leto je 460 milijonov, leto kasneje 474 milijonov. Dvig sredstev zaenkrat še predpisuje obstoječi ZVIS, se pravi, sredstva se morajo zvišati za toliko, za kolikor zraste BDP. Kar zadeva investicij, namenjamo zanje samo iz integrale 34 milijonov v letu 2025 55, v letu 2026, precej od tega v letu 2026 bo šlo za gradnjo Nuka 2.

Če zdaj, kot rečeno, zgolj na hitro preletim nekaj projektov, ki bi jih veljalo izpostaviti in ki pravzaprav nagovarjajo najbolj pereče probleme, s katerimi se sooča področje visokega šolstva in znanosti. Investirali bomo v prenovo študentskih domov, kar se seveda vsaj meni zdi zelo, zelo pomembno. Skratka, zaman je graditi, bom rekel, izvrstno raziskovalno visokošolsko infrastrukturo, če študentje nimajo kje spati. Mislim, da imamo že NRP za dva študentska domova, za obnovo dveh študentskih domov. V okviru Univerze v Mariboru 15 depandanso, načrtujemo pa seveda tudi druge projekte. Zelo zanimiv oziroma pomemben projekt v okviru digitalizacije je vzpostavitev dveh repozitorijev, ki jih bo Arnes postavljal za potrebe odprte znanosti, enega v Mariboru, drugega v Ljubljani, na dveh različnih tektonskih ploščah, kjer se bodo vsi raziskovalni podatki, ki jih sproduciramo, zbirali in kasneje tudi obdelovali. Investicije v visokošolske javne raziskovalne organizacije so bile že večkrat javno omenjene, pa jih bom še enkrat poudaril. Medicinska fakulteta na Vrazovem trgu, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, planiramo izgradnjo Fakultete za strojništvo, to so vsi projekti, ki so tako rekoč v teku, v katerikoli fazi pač, pač procesa že so.

Še en zelo pomemben projekt, ki ni investicijski projekt, pa vendarle je pomemben, je, jaz bom uporabil šifro / nerazumljivo/ TRL(?) 3 do 6. Veste, da znanstveno dejavnost pravzaprav jo motrimo skozi tako imenovano lestvico tehnološke pripravljenosti Technology readiness level, od 1 o 9, od 1 do 3 so bazične raziskave, tiste nad 6 so že tiste, ki so bližje trgu, komercializaciji, med 3 pa 6, pa ne le pri nas, povsod v Evropi, v glavnem, je tako imenovana Dolina smrti, kar pomeni, da to bazično znanje, ki ga imamo na inštitutih, na univerzah, ne znamo povezati s tistim znanjem, ki bi pravzaprav bilo zrelo za komercializacijo in to naslavljamo z enim obsežnim programom, skoraj 60 milijonskim TRL(?) projektom 3 do 6, kjer bomo akademske inštitucije povezali z gospodarstvom, za to, da bodo naslavljali tista vprašanja, ki so zaenkrat zapakirana v slovensko strategijo pametne trajnostne specializacije. Nadejamo si seveda nekih konkretnih rešitev.

Ravno tako, seveda so sredstva predvidena za projekt / nerazumljivo/ univerze v Mariboru, ki gre tako za investicijski projekt, kot za vzpostavitev tehnološke platforme, uporablja, bom rekel, bom rekel, celotno paleto evropskih sredstev, tudi, tudi sredstva za Sklada za pravičen prehod. Tukaj bi omenil, saj je po mojem zelo zanimiv in potreben projekt, demonstracijski center za baterijske tehnologije, ki ga v okviru Kemijskega inštituta vzpostavljamo v Kisovcu pri Zagorju, gre pravzaprav za demonstracijski laboratorij, ki se bo ukvarjal s shranjevanjem energije, ravno tako pa spet v okviru Kemijskega inštituta, vzpostavljamo prav na lokaciji Kemijskega inštituta, Center za genske in celične terapije. Gre za projekt, ki bo v 50 procentih financiran iz inštrumenta MSCA co-fund. Kolegi s Kemijskega inštituta so pridobili na zelo kompetitivnem razpisu ta sredstva, povezujejo se z najprestižnejšimi evropskimi inštitucijami, 15 milijonov so sami pridobili, 15 milijonov zagotavlja naše ministrstvo, zato da bomo vzpostavili, bom rekel, en zelo sodoben laboratorij za najnaprednejše, odkrivanje najnaprednejših metod zdravljenja raka.

Večino denarja za raziskovalno dejavnost, kot sami veste, plasiramo ne direktno preko ministrstva, tega ne želimo, to ni prav, zato imajo vse razvite države raziskovalne agencije, mi smo preteklo leto vzpostavili ARIS iz nekdanjega ARRS, Raziskovalno in inovacijsko agencijo, ki smo jo precej okrepili, tako kadrovsko kot, bom rekel, strukturno, nenazadnje tudi finančno in ARIS je tisti, ki bo večino, bom rekel, tega raziskovalnega denarja, plasiral med raziskovalne inštitucije, univerze, inštitute in tudi, seveda, tudi gospodarske subjekte. Tam razvijamo nove inštrumente. Eden izmed, vsaj meni bolj všečnih spet je projekt Gravity, gravitacijski projekti, katerih cilj je da združijo, bom rekel, vse raziskovalce v Sloveniji vseh inštitucij, ki naslavljajo neka aktualna družbena vprašanja in skušajo najti rešitve.

Na kratko, upam, da sem bil dovolj izčrpen, sicer pa sva tukaj s kolegico, vodjo naših financ Marjano Kovačič Miklič in upam, da bova odgovorila na vsa vaša vprašanja.

Hvala.