Hvala lepa.

Jaz se lahko nekako, kako že, sreča v nesreči, je ta, nesreča v naravnih nesrečah, sreča pa v tem, da smo se na ta način, kot imamo zdaj proračun, dejansko prvič približali višini sredstev, ki jih ima Ministrstvo za promet vseskozi, tako investicijsko kako drugače, seveda to prehodno obdobje bo trajalo enih pet let ali morda še malo, potem pa se vrnemo nazaj. Bom povedal na kakšne so ključne globalne številke in kaj to pomeni v tem. Mi smo, če se spomnite, v letu 2024 imeli proračun v velikosti 290 milijonov, seveda, realizirali smo ga v letu 2024 ali pa ga bomo preko 700 milijonov, to je na račun sredstev, ki jih dobimo za sanacijo naravnih nesreč, ki so bile nepredviden seveda dodaten prihodek. V našem delu je sam finančni načrt, ki ga imamo kot ministrstvo za leto 2025 predviden 345 milijonov, kar je seveda dvig in tudi za leto 2026 - 63 milijonov. Vendarle mi imamo bistveno več sredstev iz drugih virov, zato bom najprej samo informativno povedal kakšni so ti drugi viri in koliko velik znesek je iz teh drugih virov, ki jih mi beležimo v samem predlogu proračuna, da bomo lažje razumeli kompletno sliko, s koliko denarja bomo razpolagali oziroma v kakšne namene bo šlo. Mi imamo poleg tega skupnega finančnega načrta tudi vodni sklad. Vodni sklad je planiran v letu 2025, poraba v višini 60 milijonov, 61 milijonov, predlog za 2026 pa 66 milijonov. Vodni sklad je namenski sklad, ki ima, je namenjen predvsem za porabo, bom rekel, za urejanje voda, vodne infrastrukture in tudi posredno bom rekel za, če hočete infrastrukturo s področja te vodne infrastrukture, kot so vodovodi, kanalizacije in drugega, v pogodbi do prihodnjega leta imamo pa tudi planirana sredstva po pogodbah in sporazumih in koncesijah za spodnjo Savo za gradnjo elektrarn in vodnega telesa same Save. Ta pogodba se prihodnje leto zaključi oziroma ta program se zaključi pri čemer bova z ministrom MOPE sklenila bom rekel pripravila nov predlog. Načeloma smo dogovorjeni tako, da bo ta sredstva iz vodnega sklada končno uporabljena predvsem za sanacijo in urejanje voda, za samo energetsko infrastrukturo bomo poskušali, seveda poleg investitorjev, ki so tam že, bom rekel, znani, da bodo določena sredstva v pomoč, predvsem iz sredstev MOPE.

Na podnebnem skladu imamo angažiranih 13 in pol milijona za leto 2025 in 16 milijonov v predlogu za 2026 iz sanacijskega načrta, ki ni del našega proračuna, ampak je viden v skupnem proračunu države, konkretno na Ministrstvu za finance pa imamo za leto 2025 predvideno porabo za 294 milijonov in 501 milijon za leto 2026. To je po dinamiki tistega 5-letnega plana, ki se začenja v letu 2024, pa seveda v delu tega leta in se potem nadaljuje še v letu 2027 in 2028 naprej. To pomeni, da mi iz tega sklada dobimo več sredstev kot pa sam proračun ministrstva, in zato so večina teh programov, bom rekel, navedenih, bom tudi pojasnil, če bo vprašanje okrog tega, na kakšne vire in v kakšnem obsegu se bodo porabile, bom rekel tudi iz tega. Imamo tudi angažiranih in pripravljenih projektov iz evropskih sredstev, konkretno NOO v višini 166,8 milijona in v letu 2026 - 147,8 milijona. Ta sredstva so delno na vodah, na urejanju vodotokov, delno na občinski infrastrukturi, zlasti vodovodi in kanalizacije. Kjer so, bom rekel, programi že, bom rekel, v teku in to razpisi. Gre tukaj za populacijske enote nad 2 tisoč enot, okrog teh pod 2 tisoč, bom tudi kasneje skoraj gotovo vprašanje, tudi nekaj več pojasnil.

Kohezijska sredstva, ki jih bomo imeli angažirana na našem ministrstvu, pa so v letu 2025 v višini 69,3 milijona in v letu 2026 82 milijonov. Če seštejem vse vire, se pravi ta, ki ga danes obravnavamo v višini 345 milijonov in druge vire, ki sem jih zdaj naštel, pomeni, da ministrstvo razpolaga in ima programe in izvedbo del v višini 949,9, se pravi 950 milijonov evrov. To je približno trikrat več kot sam osnovni proračun, ki ga imate danes na mizi. In dalje, v letu 2026 pa milijardo 78 milijonov sredstev.

Kje so zdaj ti ključni, bom rekel, poudarki na posameznih. Seveda sanacija popoplavna je glavna tema. V tem kontekstu imamo že v teku v letu 2024 in se bo nadaljevalo 2025, najprej zagotavljanje sredstev za sanacijo raznih področij. Največ in največ sredstev gre za sanacijo vodnih voda, ki ga upravlja Direkcija in drugi, bom rekel, izvajalci. V tem kontekstu lahko rečem, da bom najprej začel z ostalimi ukrepi ali pa podatki. Mi smo v letu 2024, kot ste slišali, zaključili vsa interventna dela, vse takratne, bom rekel, ukrepe, ki smo jih morali, izredne ukrepe, ki smo jih morali narediti. Mi bomo na Vladi imeli zdaj v kratkem poročilo o izvedenih teh ukrepih v letu 2023 in 2024 in bomo tudi, tako kot ste enkrat sklenili lani, tudi dali predsednici odbora to informacijo, to poročilo, da ga boste lahko obravnavali še pred koncem leta o zaključenih delih takrat.

Zdaj pa ko gremo na sanacijo posameznih, bom rekel, sredstev pa je seveda pomembno, da opravimo in nadaljujemo tista dela, ki bodo projektantsko in pa sicer pripravljena za izvedbo. V letu 2025 in 2026 oziroma vsakega od teh damo za vzdrževanje vodotokov povečana sredstva, in sicer v letu 2025, 52 milijonov in leta 2026 47 milijonov. To, če si predstavljate, da je bilo pred mnogimi leti po 15 milijonov, potem zadnja leta 30 dejansko zdaj dvigamo na 52, 47. Mi bomo v mesecu novembru imeli poročilo in predstavitev občinam v skladu s predpisom, ki veste, da smo ga v zakon dali, da smo po vseh povodjih dobili z njimi in pregledali realizacijo v letu 2024 in pripravili program za leto 2025 in 2026 naprej. To je seveda velik premik. Da se poleg vodnega sklada, ki sem že prej omenil, da ga bomo prestrukturirali, imeli sredstva, da bodo redno vzdrževanje, predvsem pa tudi v zgornjih tokovih, tam kjer je hudourniški del, bistveno povečali in s tem odpravili preventivna dela na katerem koli drugem delu.

Vodni sklad, kot sem omenil, je tudi 51 milijonov in v letu 2025 44 v drugem za vode. To, kar pa je ključno, imamo pa za naravne nesreče, se pravi tiste projekte, ki imajo po sanacijskem programu zlasti za Savinjsko dolino, Koroško, Muro in druge vodotoke, ki so bili prizadeti, pa je v letu 2025 načrtovanih 120 milijonov in v letu 20026 347. Zakaj več v letu 2026? Zato ker bodo dodatni projekti, računamo, pripravljeni v leto 2025 in bodo investicijska dela v večjem obsegu lahko delala, bom rekel, v prihodnjem letu. V letošnjem letu imamo ali pa v letu 2025, se opravičujem, imamo nadaljevanje dela na projektih NO. Mi smo pripravili že do sedaj dva projekta, ki sta se začela in ostalih razpise na približno petih, šestih projektih, konkretnih odsekih že za leto 2025, tako da bo končana v višini 91 milijonov v letu 2025 in v višini 119 milijonov v letu 2026. Kohezija pa 25 v letu 2025 in 30 milijonov v naslednjih letih. Če skupaj seštejem različne vire samo za urejanje voda, vodotokov, imam v letu 2025 predvidenih 339 milijonov in v letu 2026, 613 milijonov. Se pravi iz tega vidika je programirano dovolj sredstev, da opravimo vse tiste(?). Kje so tveganja? Tveganja imamo delno pri dokumentaciji, seveda, ker je ozko grlo kapacitete, zmogljivosti projektantov in vseh ostalih, ki jih bomo tukaj imeli in, drugič, seveda je določeno tveganje tudi pri izvajalcih. To, če si tako na okroglo postavimo, je to tako, kot smo uspeli v letu 2024, pomeni za približno petkrat povečanje obsega investicij in tukaj računam, da se bo še kdo drug javil, vendarle smo, se nam so te računice malo podrle, kot veste, so bile poplave tudi v soseščini in kje drugje in firme, ki so se tudi že zanimale v Sloveniji, imajo zdaj seveda veliko dela v ta istih državah, kjer se je ta poplava zgodila, tako da bomo videli na teh prvih razpisih, kaj se bo pač to zgodilo.

Zdaj ta, ta, ta del seveda ne bom našteval podrobneje, kolegi iz direkcije in seveda Direktorata za vode so tukaj, tako da bomo znali tudi govoriti o posameznih projektih, kje so uvrščeni, kako daleč so in bom tudi podrobnosti lahko potem nastavil.

Druge stvari na vodah, kar imamo. Mi imamo velike zaostanke pri umeščanju v prostor, predvsem zaradi hidravlično hidroloških študij, nove hidrologije. Država seveda mora narediti, zdaj, sedanje stanje, nekje tudi angažirati, zato bomo nekaj sredstev namenili temu razvojno raziskovalnem delu in pa projektantskemu načrtovalskiemu, no in(?) cilj je, da poskušamo v čim večji meri čim prej priti do tega, da država zagotovi podatke o tem in ne nalaga posameznemu investitorju ali pa posameznim občinam, to izdelavo, vendarle prehod na ta dol, ta drugačen način, predvsem pa tudi na ekspertno izkustveno mnenje bo trajalo malo dlje, ampak se organiziramo v to smer, da bi lahko postavili na stvari.

Dalje, mi imamo velik zaostanek pri sprejemanju vodovarstvenih območij, vodnih virov v uredbe. Tukaj se, razmišljamo, ali pri ureditvi te zakonske določbe, da država sprejema uredbe, ker, če bi po takem obsegu delali, zdaj delamo(?) 20 let, pa smo prišli na eno tretjino, pa če bi še nadaljevali, imamo še 20 let, da spravimo naprej, naši kolegi, najmanj iz prometa, pa še kje drugje, imajo pa že, pa tudi energetike, imajo pa težave pri tem, ko naletimo na en opuščen vodni vir, pa ni uradno popravljen, pa moramo iti mimo in je to birokracija, ki je ne moremo odpraviti. Skratka, verjetno bomo tudi v zakon posegli in nekaj uredili na tem območju. Naprej bomo pa želeli tudi bolj implementirati strožje zahteve pri varstvu voda, predvsem pri onesnaževanjih(?), principi razširjanje(?) odgovornosti in varnost načrtovanja tveganj na posameznih območjih. Toliko o vodah.

Drugi tak sklop so evropska sredstva, ki pa jih dajemo, predvsem to poznate, z razpisi, ki jih ima sicer v osnovi Ministrstvo za regionalni razvoj in kohezijo mi procesiramo del, ki se nanaša na občinske vodovode in kanalizacije, kot sem prej omenil. Mi imamo planirano na koheziji, da bomo lahko porabili, tak(?) je zdaj razrez, 69 oziroma 70 milijonov na leto 2025 in leta 2026, 108 milijonov. Jaz mislim, da s temi sredstvi lahko pokrijemo ključne zahtevke, ki so do zdaj v teku in prijavah na našem ministrstvu, dodatno pa znova(?) projektih še, v letu 2025 166 milijonov in v letu 2026, 147 milijonov, kar je tudi povečan obseg. Se pravi, vse vloge, ki so v tem času, ki je tam, tudi, morebitna tveganja, tveganja so ravno tako v pripravi dokumentacije, imamo težave tudi glede uskladitve aglomeracij. Za te dele(?), ki pa jih uspešno zaenkrat rešujemo tako, da preuredimo nekatere ne dobro rešene rešitve iz enega ministrstva, iz drugega oziroma iz našega organa na prostor pa samega vodnega predpisa.

To, kar nimamo rešeno, so investicije v izboljšanje vodovodnega kanalizacijskega sistema za enote izpod 2000 enot. Mi smo se poskušali predvsem z ministrom Jevškom zelo boriti v Evropi, da bi tudi ta sredstva lahko bila razpisana, vendarle, Evropa tukaj ni bila, ni slišala tega. Minister Jevšek razmišlja in še išče rešitev ali lahko z določenim prerazporejanjem sredstev, teh evropskih sredstev, ki bi nam mogoče za nekatere stvari povečal obseg iz naslova teh evropskih sredstev, da bi dali na reševanje poplavne varnosti voda, in da bi na ta račun pri njemu sprostili nekaj integralnih sredstev, ki bi jih preko našega ministrstva potem lahko dali ven. Naša ocena je, ko smo povprašali, naredili smo anketo med občinami, imamo zahtevkov za kar velik znesek, se kar bližamo tudi milijardi v Sloveniji, pomeni pa to, da če smo, če poslušam optimistične napovedi občin, bi bili želja za ene 100 milijonov letno, zdaj pa, če pa našo prakso damo pa recimo, da je v praksi izvedljivo to pa ne, 50 milijonov pa zares, da smo tu nekje v številki, ki je bilo dobro. Zdaj mislim, da ko boste kolegi tudi še tam razpravo imeli, bomo skupaj našli, skratka dogovor je, da naknadno poiščemo tudi rešitve za ta del, drugače moramo pa nekaj drugega narediti, ker seveda, zdaj so glavna mesta recimo ali pa večji kraji narejeni, podeželje pa ne, izpade ven in moramo na nek način tudi to luknjo pokriti potem naprej.

Na področju narave bomo seveda nadaljevali s temi ukrepi, ki jih že imamo, bodisi za javne službe ohranjanja narave, kot so parki in na zavod, sofinanciranje občinskih projektov v posameznih parkih, izvajanje ukrepov Nature 2000, in pa seveda tudi obvladovanje intenzivnih tujerodnih vrst. Tudi tukaj imamo eno zahtevo Evrope, in sicer tudi sami nas, in pa potem so tudi sredstva za nadomestitve, odškodnine, zatočišče, govorim seveda o tistih škodah, ki jih dela divjad iz teh zavarovanih velikih zveri in ostalih, mednarodni projekti Life in pa izvajanje glavnih nalog s področja rudarstva, ki tudi sodi, da imamo skupaj varstvo narave in rudarstvo kot naravni vir. Mislim, da je to približno ta okvir. Jaz sem si tukaj zadal en drug cilj, da tam tudi tam poenostavimo najprej ta soglasja in ostale stvari, kar se največ da v smislu sporočil, strokovnosti in tudi boljšega spoštovanja teh določil in tudi določiti merila kdaj in kako lahko narava posega, pardon, službe varstva narave posegajo s svojimi odločitvami, prepovedmi, zlasti pa v omejitvah dejavnosti, ne pa v prepovedih, če se seveda kriteriji in merila postavijo, kako se lahko prilagaja neka investicija ali nek poseg v naravo. Jaz sicer stojim na temu, da se seveda povsod izognemo poseganju v naravo, če je to le možno, kjer pa je, bi morali biti seveda kriteriji postavljeni, da jih lahko postavimo, govorim predvsem o državni infrastrukturi, da ne bo seveda to omejitev, ali pa občinski infrastrukturi, ki tudi mora potekati, nikakor pa ne za zasebne in druge investicije.

Na področju prostora imamo manjša sredstva. Ni veliko, šest milijonov v letu 2025 in nekaj podobnega v letu 2026 in 2025 praktično v obeh letih. Zdaj, kolegi tukaj imajo na direktoratu predvsem tri cilje, spraviti vseh tistih 60 DPN, ki so tekli zdajle leta in leta v največji možni meri v mandatu tega Državnega zbora do konca, in če se približamo vsaj z večjim deležem teh številk, bi bili veseli vsi skupaj, midva z ministrico Bratuškovo, vidva da ob dobri volji vodstev dveh ministrstev in tistih, ki so pobudniki, da to gre in sva jih spravila zdaj že nekaj čez. Zdaj bo tudi za tretji, drugi tir ali kako že rečemo, dodatni novi tir do Kopra šla DPN pod streho, da se lahko pelje in tako naprej, tako, da spravljava nekatere te načrte pod streho. Skratka, to je eden izmed ciljev, kjer sicer nimamo veliko finančnih sredstev za to predvideno, ker so seveda nosilci tisti, ki predlagajo DPN.

Naprej imamo veliko zahtevo, da se hitreje rešujemo zadeve v zvezi z občinskimi plani, in da pripravljamo vse udeležence do tega, da bodo v svojem mesecu, dveh ,opravili svoje strokovne podlage s strani države in da ne bo država ovira občinam, seveda bodo občine morale pa zelo striktno tudi spoštovati ta del. Imamo cilj, da 23 občin, kjer bo prinesel za kratko novelo v kratkem tudi predstaviti tukaj, 23 občin nima. Svojih prostorskih aktov in bi se lahko zgodilo, da za novo leto ne bi imeli več, od dolga leta naprej gradbena dovoljenja več, da je na teh mestih tako da imamo zelo intenzivne, ne samo sestanke, tudi intenzivna navodila, usmeritve in pomoč tem občinam, da bodo vraga še preostalih 23 to zaključilo in da imamo pravni red tukaj zaključen.

Na sektorju za dovoljenja smo pospešili zadeve do velike mere in da praktično nimamo več velikih zaostankov oziroma nimamo več skoraj ne zaostankov oziroma poskušamo znotraj racionalizirati sodelovanje ministrstev z raznimi organi, da bi lahko tudi zadeve opravili. Tam, kjer pa bomo rabili nova sredstva je pa nekaj stvari, ki se nanašajo na potrese. Mi pripravljamo to elaborat, študijo, evidentiranja objektov, ki so potresno nevarni in je ta tudi ena izmed groženj in mislim, da bomo iz tega naslova lahko prišli čez čas, vsaj v naslednjem mandatu, pa lahko kdorkoli pride tudi do konkretne ocene, kaj bi bilo treba narediti preventivno, da bi tiste ključne objekte, ki so bodisi v javni ali zasebni lasti, označili in vedeli, da moramo z njimi nekaj v preventivo narediti, če ne se lahko stopnja ogroženosti z vsemi možnimi posledicami.

Nadalje, pripravili bomo nove, bom rekel, strokovne rešitve, da gremo z akcijskim programom, začeli bomo delati prostorski plan države, ki je vmes s pospešitvijo akcijskega programa oziroma strategije prostorskega razvoja umanjkal. Tečejo posli in dela in povezave s pripravo regionalnih prostorskih načrtov, to vodijo agencije za regionalni razvoj po vseh 12 območjih. Sodelujemo s tem in da bi tudi tam poskušali uskladiti vse tiste vsebine, ki jih seveda rabijo take razvojne regije, kot je, v kakršnem koli delu.

Prostorski red dopolnjujemo z nekimi novimi določili. Tudi letos bo kakšno pripravljena, tako kot z energetiko v preteklih letih in da bi pospešili tudi ta del.

Na področju zemljiške politike in tega prostora in stavbnih zemljišč pa se šele pripravljamo v deležu, ki je, ki je seveda potreben zato, da bi bil boljši inštrument. Mi imamo namreč veliko stavbnih zemljišč, ki so neangažirana. In ta je tisti princip tudi z NUSZ in vsem ostalim, da bi to naredili. Upam pa, da bomo prišli tudi enkrat do premoženjskega davka ali karkoli, ki bi to tudi nekaj drugače spodbujeval.

Za jedrsko varnost pri nas namenjamo 3,7 milijona v letu 2025 in 3,4 v naslednjem letu Mi bomo jedrsko varnost okrepili glede na napovedane aktivnosti, priprave na novo nuklearko in pa seveda tudi druge dejavnosti, tako da bomo krepili, bom rekel, to moč in delo, bom rekel, na tem področju.

Pomemben organ v naši sestavi je Geodetska uprava Republike Slovenije. Ki ima na razpolago ali pa načrtovanih v letu 2025 28,3 milijona in v naslednjem 2026 letu 28,8 milijonov. Pri njih je seveda ključna obveza, da izboljšajo kakovost podatkov katastra nepremičnin. Tukaj bo glavni strošek to, da bodo tisti podatki, ki so bili anketno pridobljeni pred leti, bili preverjeni in tudi uradno v kataster vpisani po preveritvi, tako da bo tudi to uraden podatek in ne anketni podatek. To je šlo predvsem za posamezne hiše, pa tudi druge stvari, ki jih imamo. Nadalje želimo, da v Gursu odpravijo napake oziroma uskladijo pozicijsko natančnost katastra in topografije. To pomeni, da ne bo prišlo do dvojnosti. Oni so opravili že veliko dela s temi računalniškimi in drugimi premiki in ureditvami. Na nekaterih mestih bo potrebno narediti nove izmere v Sloveniji, da bomo lahko to prišli in tega bi se postopoma dotaknili, še posebej pa, ko se uvaja nove tehnologije z /nerazumljivo/ topografijo, ki je pa seveda uporabna na marsikaterem koli drugem.

Pomembna naloga, ki jo imajo letos za opraviti je tudi izvajanje postopkov vrednotenja nepremičnin. Poskusno vrednotenje je zdaj zunaj. Delamo v skladu z zakonom, ki ga ima ministrstvo za finance. Večkrat bom povedal, da to poskusno vrednotenje ne bo imelo direktnih posledic. Zakaj? Zato, da bomo vrednotenje opravimo zdaj, da se preverijo in popravijo še ostale podatkovne in druge napake. Realnost je že predsednik Vlade napovedal, da bo morebiten nepremičninski, pardon, nepremičninski davek na premoženje uveden šele, bom rekel, kasneje, in sem prepričan, da bo to še eno vrednotenje vmes tudi polno zateklo, ker imamo vsaki dve leti ciklično mišljeno. Je pa ta poskus v tem času potreben prav zaradi odprave napak in morebitnih drugih obveznosti.

Skupina za prostorski in študijski sistem pa seveda poskuša v večih projektih izboljšati povezovanje, izmenljivost podatkov in tako naprej. In na inšpektoratu se predvsem borimo za to, da bi postal bolj učinkovit. Mi imamo veliko evidentiranih črnih gradenj, vendar je realizacije pa malo, vendar smo v letu 2024 iz nule, iz preteklih let, preden sem prišel, spravili že na približno 30 procentov tistih, zateklo jih je bilo pa čez 3000, z izdanimi odločbami in nerušenih, recimo ali pa, če samo ta del povem, brez drugih. Zato tam ta sredstva, sedem milijonov v obeh letih, dajemo predvsem za te ukrepe, ki jih bomo pa seveda posamezni resorji, bom rekel, tudi opravili.

Jaz sem šel zdaj čez ključne postavke. Kot sem pa rekel, bi na posamezna vprašanja, ker potem pa lahko pridem še do direktnih stvari, potem odgovarjal na način, kaj je kje vključeno in katera investicija je v kakšnem delu, bom rekel, pa bolj natančno opredeljena. Hvala lepa.