Najlepša hvala.

Jaz se bom potrudila čim krajše, kljub temu pa se mi zdi vseeno prav, da nekaj uvodnih minut namenimo predstavitvi finančnega načrta proračuna Ministrstva za finance, ker konec koncev proračun, marsikdo reče, je najpomembnejši akt Vlade in jaz se s to trditvijo absolutno strinjam. Na začetku bom ponovila nekaj makroekonomskih podatkov, ki vsi kažejo v kako dobri kondiciji je v tem trenutku naša država. Če pogledamo gospodarsko rast, smo od leta 2023 dalje, kar dosti boljši kot je povprečje gospodarske rasti v Evroskupini in tudi napovedi za leto 2025 so takšne. Če pogledamo, ali pa če se primerjamo z Nemčijo in Avstrijo, kot, bom rekla, našimi pomembnimi gospodarskimi partnericami, tudi tukaj lahko ugotovimo, da je gospodarska situacija v naši državi boljša, mnogo boljša kot v obeh omenjenih, se pravi, v Nemčiji in Avstriji in tudi napovedi za leto 2025, to so uradne napovedi, kažejo da bo situacija gospodarska v Sloveniji boljša kot v Avstriji in Nemčiji. Seveda se zavedamo, kako naj rečem groženj ali pa tega, kar nam zaradi problemov avtomobilske industrije lahko sledi, ampak tudi s tem se Vlada, predsednik Vlade, minister za gospodarstvo spopadata in prepričana sem, da bomo v kratkem dali na mizo ukrepe, ki so potrebni za to, da slovensko gospodarstvo teh, če lahko rečem, ohlajanj na področju avtomobilske industrije ne bo čutilo. Tudi stopnja brezposelnosti, ki je najnižja od kar obstaja slovenska država, najnižja od kar obstaja slovenska država,(nadaljevane) govori o tem, da je Slovenija v dobri gospodarski kondiciji; tule lahko vidite primerjavo z evro skupino.

Javni dolg. Verjetno je še vedno višji, kot bi si želeli, ampak absolutno je pa pomembno nižji od Evroskupine. In kar je mogoče najbolj pomembno, se iz leta v leto znižuje, ne zelo hitro, ampak se znižuje, se ne povečuje. Se opravičujem. Ko govorimo ali pogledamo inflacijo, lahko ugotovimo, da smo pravzaprav do konca leta 2023 bili slabši kot države Evroskupine. Vse od takrat pa Slovenija beleži nižjo inflacijo kot države Evroskupine, kar pomeni, da so ukrepi naše Vlade absolutno prijeli in smo uspeli tudi z vladnimi ukrepi inflacijo spraviti na nekoliko bolj sprejemljivo raven, pomembno, kot sem rekla, da je nižja od povprečja Evroskupine.

Če pogledamo gibanje plač, minimalna plača, zagotovljena pokojnina in povprečna plača, minimalna plača leta 2024 je 22,4 odstotka višja, kot je bila leta 2021, to je zadnje leto prejšnje Vlade, 22,4 odstotka. Zagotovljena pokojnina je 20 odstotkov višja, kot je bila leta 2021 povprečna plača. To so seveda nominalni dvigi, povprečna plača pa 18,3 odstotka višje kot leta 2021. Jaz mislim, da govorimo kar o takih konkretnih dvigih, konkretnih številkah. Tudi če pogledamo dobičke, neto čiste dobičke gospodarskih družb v Sloveniji v milijonih evrov, ugotovimo, da je bilo leto 2023 zgodovinsko. Tudi to kaže na to, da je gospodarska politika te Vlade dobra oziroma prava.

Zdaj pa, če se dotaknem še dela, ki tudi pomembno vpliva na gospodarsko rast in v velikem delu se dotika tudi Ministrstva za infrastrukturo. To so bruto investicije v osnovna sredstva, tako sektorja države kot zasebne investicije. Tukaj bom rekla, ni Slovenija tista, ki bi vodila, tukaj nas Avstrija za nekaj odstotnih točk prehiteva, ampak pomembno je, da državni sektor, pa tudi če se primerjamo s povprečjem Evropske unije ali pa z Avstrijo in Nemčijo, je kar konkretno višji oziroma država zagotavlja za investicije več sredstev. Tudi zato, ker se zavedamo, da takrat, ko mogoče podjetja zaradi raznoraznih stvari nekoliko ustavljajo svoje investiranje, je točno ali pa prav država tista, ki lahko, da ne rečem mora proticiklično delovati in ne zniževati investicij, ampak jih mogoče še dodatno krepiti. To je še isti podatek o investicijah. Vse to, kar vam zdaj kažem, je pokazal tudi predsednik Vlade na predstavitvi proračuna.

Če se pa zdaj osredotočim na Ministrstvo za infrastrukturo, bom uvodoma povedala, da smo zadovoljni s tem, kar je Vlada sprejela. Zadovoljni, da se v letih 2025 in 2026 sredstva, ki so namenjena predvsem investicijam in vzdrževanju cestne in železniške infrastrukture, povečujejo, in tu govorimo o nekaj odstotnih oziroma nekaj deset odstotnih zvišanih sredstvih. Pomembno se mi pa zdi poudariti, da to, kar zdaj vidite na slajdu je finančni načrt Ministrstva za infrastrukturo, ampak to je daleč od tega, da je to ves denar, ki je na voljo za investicije v Ministrstvu za infrastrukturo. Skratka, prva stvar zdaj, ki sem jo predstavila, je finančni načrt Ministrstva za infrastrukturo, razdeljen po virih, integralna, namenska, EU in lastna udeležba. K temu je treba prišteti še sklade, eno je podnebni sklad, kjer v letih 2025 in 2026 je nekaj, ni pa omembe vredno veliko denarja. Skratka, v letu 2025 7 milijonov, v letu 2026 500 tisoč evrov. Potem je največji del, to je Sklad za obnovo Slovenije, kjer je v, se pravi to je sklad iz katerega financiramo popoplavno sanacijo. V letu 2025 je za to namenjeno, zaokrožam, 118 milijonov evrov in 155 milijonov v letu 2026. In še sklad načrta za okrevanje in odpornost, kjer je pa tudi v letu 2025 skoraj 112 milijonov in skoraj 174 milijonov v letu 2026. Nekaj malega, bom rekla, denarja je iz nove finančne perspektive namenjeno prometni infrastrukturi v proračunu načrtovano še pri Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. Tukaj govorimo o 11,4 milijonih in v letu 2025 in 2026 62,4 milijonih. In ravno tako tudi iz načrta za odpornost in okrevanje, vsako leto nekaj več kot 60 milijonov evrov. V tem trenutku načrtovano še pri Urad za odpornost in okrevanje. Če vse to skupaj pogledamo, te rdeča, zadnja vrstica, je v predlogu proračuna za 2025 za Ministrstvo za infrastrukturo na voljo milijarda 168 milijonov evrov. Že to je zgodovinsko visoka vrednost, ki pa se v letu 2026 še poveča in znaša milijardo 294 oziroma skoraj 1,3 milijarde evrov. Tako da govorimo o res velikih številkah in mi se zavedamo, da nas čaka veliko in trdo delo v naslednjih dveh letih, da bomo uspeli vse to, kar upamo, nam bo Državni zbor zagotovil, potem tudi realizirati.

Preden grem na investicije, ki so absolutno ključen in najpomembnejši del našega finančnega načrta, želim izpostaviti tri manjše stvari. Absolutno imamo zagotovljena sredstva za upravljanje letališča Maribor v naslednjih dveh letih. Imamo zagotovljena sredstva za subvencioniranje povezljivosti naše države, tako v letu 2025 in 2026. In ker je bilo nekaj tudi medijskega in poslanskega odziva, poudarjam, da imamo tudi v vsakem letu rezerviranih oziroma načrtovanih 10 tisoč evrov za promocijo zdravja na delovnem mestu. Tako od nas zahteva zakon in zato imamo to tudi tako načrtovano.

Če se zdaj dotaknemo cest in železnic lahko vidimo, tako kot sem prej povedala, da v bistvu sredstva skupaj za ceste in železnice naraščajo pravzaprav iz leta v leto. Nekaj več kot milijardo je teh sredstev za ceste in železnice predvidenih v letu 2025 in nekaj manj kot milijardo 200 v letu 2026.

Če pogledamo najprej ceste, sredstva, milijone vidite napisane, skratka, leta 2021 je bilo za ceste realizirano 285,6 milijona evrov, v letih 2025 in 2026 skoraj 150 milijonov več, kar pomeni 50 odstotno povišanje glede na leto 2021. Tako, da še enkrat poudarjam, res govorimo o velikih številkah, seveda se moramo pa vsi zavedati, da je to kar v enem konkretnem delu tudi posledica, na žalost, poplave, ki se nam je v lanskem letu zgodila, ampak pomembno je, kot sem že večkrat povedala, da nismo lani nobenih investicij ustavljali, zdaj pa, če ste proračun pogledali, lahko ugotovite, da pa z letom 2025 in 2026 pa na nek način v kar veliki meri kljub popoplavni sanaciji lahko tudi na drugih območjih v naši državi z investicijami nadaljujemo. Jaz vem, da vsak od nas najde vsaj še projekt, dva ali tri, ki, za katere mislimo, da bi v proračunu morali biti, ampak mi smo tako kot ne samo finančno, tudi kadrovsko projektanti in vsi ostali omejeni in ne moremo izvesti investicij v neomejenem obsegu, ampak ključno je, da tudi ostale investicije na cestnem področju gredo naprej.

Če omenim samo pet največjih cestnih investicij, ki so v teku. Bom začela s cesto Mežica Črna, to je del popoplavne sanacije, to je projekt, ki se že izvaja. Sanacija brežine Šklendrovec, zgodba, za katero upam, da bo čim prej zaključena, ker pač se nam vedno pojavljajo novi izzivi, ampak delamo na tem, da jo res čim hitreje zaključimo. Obvoznica Mirna, na Primorskem rekonstrukcija brkinske ceste in rekonstrukcija ceste Bovec - Kobarid. Na cestnem področju govorimo, jaz mislim, da o 100 plus projektih, če bi želeli navesti vse, ki so v izvajanju, ampak jaz sem jih navedla pet največjih, dodajam pa še pet takšnih, za katere imamo načrtovana sredstva in si želimo, da se v letu 2025 začnejo tudi izvajati.

Bom spet začela s poplavljenim območjem, to je rekonstrukcija ceste Ravne Dravograd, tako da to je eden od projektov, kjer je bil razpis že objavljen, 23,5 milijona evrov. Zahodna obvoznica Maribor, kjer imamo že kar nekaj časa podpisano pogodbo, pa se zaradi zapletov pri pridobivanju zemljišč ne uspemo prebiti do tega, da bi lahko začeli z gradnjo, ampak naša velika želja je, da v naslednjem letu res pridobimo gradbeno dovoljenje in začnemo z gradnjo. Obvoznica Murska Sobota kjer, bom rekla, veliko aktivnosti izvajamo, da bi stvari pospešili in na Koprskem rekonstrukcija Šmarske ceste, kjer tudi mislim, da gre za prepotrebno investicijo. To, bom rekla, je pet največjih, za katere si želimo, da se v naslednjem letu oziroma še obvoznica Bled jug, kjer ste tudi lahko medijsko spremljali, da imamo tudi zaplete s pridobivanjem zemljišč, ampak mi se trudimo in delamo vse, da bi lahko čim prej s tem, s to, s tem projektom začeli.

Če se dotaknem na kratko še železnic. Tudi tukaj se sredstva, bom rekla, iz leta v leto povečujejo. Mogoče je v letošnjem letu tudi zaradi zamikov ali pa predvsem zaradi zamikov nekaterih projektov ocena realizacije nekoliko nižja, kot je bila realizacija v lanskem letu ali pa tudi, kot je bila realizacija leta 2021, ampak so pa naši plani za leto 2025 in 2026 zelo, zelo ambiciozni in leta 2026 si želimo imeti realizacijo in izvedene projekte za nekaj manj kot 800 milijonov evrov.

Tudi če tukaj pogledamo pet največjih, ki so že v gradnji. Eno absolutno, nadvoz nadvoz čez Dunajsko cesto v Ljubljani, projekt, vreden 58,7 milijona evra, nadgradnja železniške postaje Ljubljana, ki jo bomo jutri tudi uradno, bom rekla, začeli prav tako z dogodkom in dejansko se bo začela fizično izvajati investicija. Potem je nadgradnja železniške postaje Nova Gorica, kjer moramo biti v terminskem planu, zato ker je projekt povezan z Evropsko prestolnico kulture, ki se začne v februarja naslednje leto. Potem je nadgradnja železniške proge Ljubljana-Divača, tukaj imate navedeno celotno vrednost projekta, to je 331 milijonov, od tega mislim, da je okrog 120 milijonov že v teku, za 210 milijonov, zato imate ta projekt dvakrat na obeh teh prosojnicah, za 221 milijonov nas pa še izvedbe čaka. Poleg tega sta v objavi dva razpisa. To je nadgradnja proge Dobova-Zidani Most, druga etapa Sevnica, in nadgradnja proge Dobova-Zidani most, prva etapa Krško. Želimo si začeti z nadgradnjo železniške proge na odseku Maribor-Ruše in omenila bom še nadgradnjo železniškega vozlišča na Jesenicah, kjer smo večkrat tudi na tem odboru razpravljali o tem projektu. Mi smo za to, da bom rekla, ugotovimo, ali je projekt načrtovan, kot je treba, naročili zunanjo revizijo, ki je pokazala, delali sta to dve podjetji, avstrijsko in švicarsko. In ta revizija je pokazala, da zaradi vsega, se pravi, ne samo zaradi Slovenije, tudi zaradi povezave z Avstrijo oziroma zahodno Evropo je obseg investicije, kot je načrtovan, potreben. In tudi finančna sredstva, ki so v projektu načrtovana oziroma načrti, konstrukcija, finančna, je v okvirih oziroma ugotovitev teh revizorjev je bila, da so celo nekatere postavke v naših projekcijah podcenjene.

In na koncu mogoče samo še enkrat, če zelo na kratko, ker ni del proračuna, ampak se mi vseeno zdi prav, da ga omenim, to je drugi tir, ki zaenkrat teče po načrtih. Tudi iz medijev ste že lahko slišali, da so se pa na žalost prav na koncu pri prebijanju tunelov pojavile velike kraške jame. Jaz sem sicer vesela, da se je to naredilo čim bolj na koncu, nevarnost je bila praktično skozi celo progo. Tako da tukaj se lahko zgodi, da bo prišlo do nekaj mesečnih zamikov pri zaključevanju tega projekta. Zdaj se pripravljajo projektne rešitve, tako da mislim, da nam bo v začetku leta jasno, kako in kaj.

In to, kar sem že omenila, drugi največji železniški projekt, železniška postaja Ljubljana, skupna ocenjena vrednost vsega, ste prej videli, lahko je 255 milijonov evrov. In prav jutri, pogodba je že nekaj tednov podpisana, ampak prav jutri bomo začeli tudi s fizično z gradnjo te železniške postaje, ki mora biti zaključena v 22 mesecih. Veliko evropskega denarja, mislim da 180 milijonov evrov celotnega projekta, je predvideno iz evropskih virov.

Tako, mogoče toliko za začetek, potem pa naprej.