Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci ter ostali navzoči.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in iz zakonodajno-tehničnega vidika ter o tem pripravila pisno mnenje. Mnenje je razdeljeno na dva dela. V prvem delu, ki se nanaša na splošne pripombe glede zakonodajnega postopka v zvezi s predlogom zakona, najprej izpostavljamo kršitve Poslovnika v zvezi z izredno hitrim tekom rednega zakonodajnega postopka. Ta je primerljiv z nujnim zakonodajnim postopkom in onemogoča, da bi poslanci, službe Državnega zbora strokovna in zainteresirana javnost tekom zakonodajnega postopka pretehtali domišljenost in dodelanost predlagane zakonske ureditve, saj ni objektivno dovolj časa za podrobno preučitev zakonskih rešitev v predlogu zakona, zato so podane samo splošne pripombe o predlogu zakona. V tem delu mnenja je podrobno predstavljena tudi kršitev Poslovnika zaradi skrajšanega roka občinam za podajo mnenja.

V drugem delu našega mnenja so pripombe glede vsebine predloga zakona in jih bom zaradi njihove številčnosti samo naštel in kratko pojasnil. V predlogu zakona ni pojasnjeno, zakaj je predlagatelj vložil nov zakon, saj je tudi za veljavni zakon veljalo, da ni urejal celotnega sistema plač v javnem sektorju ampak samo temelje sistema. Predlagan nov naslov implicira, da gre za povsem nov zakon, ki se bistveno razlikuje od veljavnega, čeprav to ne drži. Odpira se vprašanje fragmentarnosti, razdrobljenosti normativnega urejanja sistema plač v javnem sektorju, ker predlog zakona ne ureja celotnega sistema plač v javnem sektorju, ampak samo elemente tega sistema - večji del plačnega sistema v javnem sektorju se bo urejal z akti, ki so nižji od zakona. Predlogu zakona niso predloženi osnutki aktov, ki bodo podlaga za prehod na novo ureditev, zato pomemben del vsebine zakonskega urejanja ni znan. Vsebina predloga zakona v večjem delu sploh ni obrazložena, saj povzetek člena v obrazložitvi sploh ne predstavlja njegove obrazložitve. Iz predloga zakona ni jasno, zakaj se nekatere vsebine ne urejajo s predlogom zakona, čeprav so bile do sedaj urejene v veljavnem zakonu in so z vsebino predloga zakona vsebinsko povezane. Ustavno sporno z vidika 90. člena Ustave je, da se s predlogom zakona poleg načina izvršitve odločb Ustavnega sodišča ureja tudi druge vsebine, ki s tem niso povezane in niso izvzete iz referendumskega odločanja. Predlagatelj je navedel, da s predlogom zakona izvršuje več odločb Ustavnega sodišča, vendar opozarjamo, da z ureditvijo pogojev, izjem in anti-kvoruma v 84. členu predloga zakona ne sledi odločbi Ustavnega sodišča iz leta 2012 v celoti v tistem delu, v katerem Ustavno sodišče razlaga postopkovni vidik svobode delovanja sindikatov iz 76. člena Ustave. Izpostavljamo tudi, da je ureditev v prehodnih določb iz 104. člena predloga zakona, ki ureja usklajevanje vrednosti plačnih razredov, vprašljiva z vidika skladnosti z odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2023 najmanj v delu, ki ureja sodniške plače. Predlog zakona je sporen z vidika načel pravne države, delitve oblasti in načela legalitete. Predlog zakona določno ureja le plače funkcionarjev in razmerja med njimi, način uvrščanja preostalih delovnih mest v javnem sektorju pa temelji na nižjih aktih, na kolektivnih pogodbah in podzakonskih aktih, ki so še v fazi pogajanj. Pri urejanju plač v javnem sektorju zakonodajalca zavezuje načelo enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah kot poseben izraz splošnega načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave; izpostavili smo več določb predloga zakona, ki so sporne z vidika tega načela. Številne zakonske norme v predlogu zakona ne izpolnjuje zahteve po jasnosti, razumljivosti in nedvoumnosti, še posebej ker vsebina predloga zakona zadeva pravice in pravni položaj širokega kroga oseb in vsebino, ki je za posameznike bistvenega pomena. Veliko je vprašanje izvedljivosti predloga zakona, ker v njem manjkajo nekatere vsebine zakona, ki jih bodo urejali podzakonski predpisi in ker so nejasno določeni nerazumno kratki roki, kar je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso v zvezi z zakonskimi roki, ki morajo biti realni in izvedljiv; za primerjavo navajamo, da je prehod na nov plačni sistem s sprejetjem zakona o sistemu plač v javnem sektorju v letu 2002 trajal več let in se je zaključil v letu 2008. Opozarjamo, da bo minimalna plača zaradi različnega načina usklajevanja rasla hitreje od plačne lestvice v predlogu zakona, zato obstaja nevarnost, da bodo lahko v naslednjih letih ne samo prvi plačni razred, ampak tudi drugi najnižji plačni razredi pod višino minimalne plače.

Ureditev uveljavitve in uporabe zakonskih določb predloga zakona odpira vrsto ustavno pravnih vprašanj. Začetka uporabe zakonskih določb ni primerno vezati na uveljavitev kolektivnih pogodb, saj tako ne bo zakonodajalec določil, kdaj se njegove posamezne določbe začnejo uporabljati. Datum uveljavitve in uporabe zakona mora biti nedvoumno razviden iz zakona, ker gre za zakonsko materijo, ki je v pristojnosti Državnega zbora ne pa v pristojnosti ministra kot člana Vlade v izvršilni veji oblasti, ki bi to ugotovil z enim izmed najnižjih podzakonskih izvršilnih aktov. Menimo, da hitenje z obravnavo predloga zakona z željo po čimprejšnji uveljavitvi zakona namesto odpravljanja ustavno in pravno sistemskih spornih rešitev, ki so bile predstavljene, povečuje možnosti, da bo zakon urejal ustavno vprašljive, neizvedljive, razdrobljene, nejasne, nerazumljive in pomensko odprte zakonske rešitve. Hvala lepa.