Hvala lepa, spoštovana predsednica odbora. Poslanke in poslanci, spoštovani prisotni predstavniki sindikatov in ostali, lepo pozdravljeni.

Šestnajsto leto je v teku odkar je javni sektor v letu 2008 vstopil v plačni sistem, za katerega uporabniki tega sistema ugotavljajo, da je pomanjkljiv, predvsem pa ne odgovarja izzivom sodobnega časa, s katerim se soočajo delodajalci in zaposleni izvajalci na področju javnih storitev. Predlog zakona, ki ste ga prejeli v obravnavo, daje nastavke za boljšo povezanost plačila za delo z rezultati dela. Z uvedbo večje fleksibilnosti pri določanju plač omogoča boljše prilagajanje ponudbi in povpraševanju na trgu dela, zmanjšuje razlike v plačah za opravljanje istega dela med starejšimi in mlajšimi, vzpostavlja mehanizme, ustrezne mehanizme za lažje pridobivanje kadra in odpravlja nepotrebne administrativne ovire. V zvezi s tem velja izpostaviti zlasti naslednje rešitve. Najprej približno 20 % zaposlenih v javnem sektorju sedaj prejema minimalno plačo; predlog zakona z novo plačno lestvico bo takšno stanje odpravil, tako da noben zaposlen v javnem sektorju ne bo prejemal minimalne plače. Zakon prav tako daje nastavke, da se ustrezno povišajo plače v tako imenovani spodnji tretjini plačne lestvice, kjer gre za najnižje plače. Omogoča povišanje plače na vstopnih delovnih mestih zaradi privabljanja strokovnjakov oziroma deficitarnega kadra. Nadalje z uvedbo nove plačne lestvice v razmerju med najnižjo in najvišjo osnovno plačo 1:7 in hkratnem zmanjšanju razlike v nominalnih vrednosti med posameznimi plačilnimi razredi plačne lestvice iz 4 na 3 % bo zakon omogočil vzpostavitev ustreznejših plačnih razmerij glede na zahtevnost nalog in odgovornost za rezultate dela, hkrati pa bo prispeval k dolgoročni javnofinančni vzdržnosti. K javnofinančni vzdržnosti pa bo prispevalo tudi dejstvo, da se bodo višje plače izplačevale postopno in sicer v obdobju od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028, v bistvu v treh letih bo ta implementacija končana. Prav tako se bo z uvedbo zakona preprečeno pretirano realno padanje plač, zato je predvideno, da se vrednost plačnih razredov plačne, plačne lestvice avtomatično usklajuje z inflacijo v višini 80 %, če ne bi prišlo do drugačnega dogovora med socialnimi partnerji. Tudi pred letom 2028 je predvideno v teh prehodnih določbah, da se plače usklajujejo v dogovorjenem procentu nad doseženo inflacijo oziroma nad inflacijo, ki bi bila v letu 2026 1,8 %, se nad to inflacijo usklajujejo plače z inflacijo v letu 2027 pri 1,6 %, v kolikor bi bila inflacija višja od 1,6 %, se tudi usklajuje in enako v letu 2028, če bi bila inflacija višja kot 1 %. Poenostavlja se postopek in način napredovanja, hkrati pa uvaja možnost pospešenega napredovanja znotraj jasno določene kvote 10 % z izjemami z izjemnimi dosežki in možnost zadržanega napredovanja za tiste, ki ne izpolnijo pričakovanj v zvezi z delom. Kot veste, je Ustavno sodišče pri obstoječem plačnem zakonu in kvorumu pri, pri zastopanju delojemalcev ugotovilo neskladje z Ustavo in s temi zakonskimi rešitvami se sedaj ta neskladja odpravljajo - gre za plače sodnikov in pa za izpolnitev pogojev za veljavnost sklepanja splošne kolektivne pogodbe za javni sektor. Nenazadnje z vložitvijo predloga zakona v zakonodajni postopek Vlada želi, da se končno vzpostavijo ustrezna plačna razmerja znotraj funkcionarjev vseh vej oblasti in drugih funkcionarjev, ter da se istočasno vzpostavijo tudi ustreznejša razmerja med funkcionarji kot nosilci oblasti ter direktorji kot najodgovornejšimi javnimi uslužbenci na eni strani in ostalimi javnimi uslužbenci na drugi strani. Vendar pa zakon v tej zvezi izrecno določa, da bodo funkcionarji izvršne in zakonodajne veje oblasti višjih plač deležni šele z novim mandatom Državnega zbora in novim mandatom vlade, torej po naslednjih državnozborskih volitvah.

Spoštovane poslanke in poslanci. Zakon o skupnih temeljih plačnega sistema javnega sektorja predstavlja nujnost, brez katere reforme plačnega sistema ni. Nikakor pa zakon ni dovolj, da bi reformo celovito izpeljali. Izjavo o usklajenosti predloga zakona sindikat je podpisala večina sindikatov, kar zakonu daje dodatno težo in legitimnost. S sindikati je potrebno doseči tudi dokončni dogovor o odpravi plačnih nesorazmerij, kar pomeni, da bo treba skleniti kolektivne pogodbe, s katerimi se določajo osnovne plače za delovna mesta v vseh dejavnostih javnega sektorja, zato v teh dneh dogovarjanje s sindikati intenzivno poteka. Cilj je, da jih v mesecu oktobru tudi zaključimo, vendar pa sklenitev kolektivnih pogodb, ki prinašajo višje plače na podlagi nove plačne lestvice, ni možna niti smiselna, če zakona, ki je pred vami, ne boste sprejeli. Hvala lepa.