Hvala, gospod Medic.

Še želi kdo? (Ne.) Sam bi potem postavil samo vprašanje glede dela, ki se nanaša na skupno kmetijsko politiko, torej predvsem glede zelene preobrazbe in pa trajnosti.

Zdaj, nisem pravilno razumel, tukaj pač v gradivu, ki smo ga dobili ni opredeljeno, ampak torej praha štiri procentna obvezno obstaja in to tudi Vlada torej to stališče zavzema glede zelene preobrazbe in pa trajno SKP ali kakšno je stališče ministrstva? Glede na to, da ima Slovenija specifično strukturo, da imamo ogromen delež v Naturi 2000, da primanjkuje kmetijske zemlje, da so male kmetije, je ta praha za tiste, ki že imajo tako ali tako malo zemlje, katastrofa. In ta zelena preobrazba kaže na to, da kmetije še dodatno doživljajo, vsaj tisti, ki vodijo te majhne kmetije, apatijo. In mislim, da je to tudi bil eden izmed deležev, kjer so številni evropski kmetje tudi demonstrirali v času, ko sem tudi jaz bil, ko je predsedovala Belgija Svetu Evropske unije in druga zadeva, je pa seveda povečanje konkurenčnosti kmetov. Gre predvsem za povečanje konkurenčnosti, po mojem mnenju, kar se tiče malih kmetij. Vemo, da imamo Slovenci v skupni kmetijski politiki tudi rekordno število, torej rekordno denarja. Prejšnja vlada Janeza Janše je dodala še 300 milijonov dodatnih nacionalnih sredstev za to, da je ta SKP paket ogromen, in tudi bivša ministrica, ki je morala oditi, je nekako tudi te male kmetije nekako varovala, prišla do mini spremembe, kar se tiče tudi podpore malim kmetijam, me zanima, kakšno je tudi trenutno stališče pod sedanjo ministrico in pa torej vodenjem kmetijstva? Ali zagovarjate, torej praho glede ali zagovarjate neke specifike Republike Slovenije na tem področju?

Dodati moramo še OMD, torej območje z omejenimi dejavniki, poleg Nature in tako naprej. Tako da slovensko kmetijstvo je popolnoma specifično glede na, lahko bi rekel, države okrog nas. In te specifike moramo nekako predstaviti in tudi seveda zagovarjati. Eno je zeleni prehod, drugo so pa, drugo pa uničevanje kmetijstva, ki že itak imajo pretekle težave. Imamo katastrofalno starostno strukturo, povprečna starost slovenskega kmeta, vemo, da je blizu 60 let, mislim, da 57 let, povprečna velikost kmetije je še vedno blizu sedem hektarjev. In vse to pesti slovenskega kmeta. In tudi to, če želimo ohraniti neko prehransko samooskrbo, predvsem, ki je kvalitetna, ki je po sprejemljivih cenah, ob tem, kar je kolega Medic govoril, ob številnih trgovinskih sporazumih, kjer prihaja na evropska tla hrana, ki je izven vseh standardov, ki jih imamo v Evropi, ki vsebuje številne ne samo aditive, predvsem tudi številna škropiva, ki smo jih v Evropi ukinili pred 30 leti, pred 30 leti, standardi živali iz Južne Amerike in vse ostalo, kjer prihaja meso, vemo, na kakšnem nivoju so. In vse to je nelojalna konkurenca evropskemu kmetijstvu. Tudi to je problem. Teh sporazumov ni. Sem za liberalno trgovino. In preko tega prihaja v Evropo tudi ogromno cenene hrane, ki je dobesedno zanič; to vidimo pri sadju in zelenjavi v zimskih mesecih. In prihajajo na trge tudi ponarejena živila. Tudi Slovenija je tarča recimo ponarejenega medu. Slovenija, ki ima velik status pri čebelah, v naši hrani so inšpekcije našle ogromno ponaredka medu, ki prihajajo dostikrat s Kitajske in tako naprej. Tako, da teh problemov, kjer se borimo s popolno nelojalno konkurenco, je ogromno. Zato je treba zaščititi slovensko kmetijstvo, slovenskega kmeta, slovensko prehransko samobitnost. In tudi ta zeleni prehod, ki ga večkrat opozarjam, mora biti, lahko bi rekel, realističen pristop. Realističen pristop, vemo, da pogajanja za SKP, ki je sedaj, niso stvar te Vlade, ampak so bila zelo trda. Tudi prejšnja evropska komisarka in pa tudi prejšnji komisar za kmetijstvo je vztrajal na teh zelenih standardih. Zaradi tega se je v bistvu, to je bila kot dogma, okrog tega se ni mogel noben minister niti pogajati. Ampak jaz mislim, da to sedaj po vseh demonstracijah, po vseh problemih, ki jih imamo tako v gospodarstvu tudi kot v kmetijstvu, da bo tudi na tem področju SKP v tej radikalno zeleni politiki, ki je del tega SKP, na podlagi česar je specifika tega SKP, da bo moralo priti do nekih malih redefinicij tega.

To je moje osebno stališče kot poslanca. In zato vas tudi sprašujem, ali bo Slovenija torej zagovarjala v tem stališču te zelene standarde. Ali bo dovoljevala to, kar je tudi kolega Medic govoril, neko nelojalno konkurenco iz tretjih držav, lahko prihaja do, konkurenca je vedno dobrodošla, ampak pod enakimi standardi, kot jih ima Evropa in kot jo imajo evropske države, kot jo imajo evropski kmetje. Tako pri standardih rejnih živali, tako pri standardih, kar se tiče uporabe fitofarmacevtskih sredstev, tako pri standardih ohranjanja narave in vsega ostalega. Toliko z moje strani.

Ali želi še kdo? (Ne želi.) Če bi dali kakšen odgovor, lahko pa tudi pisnega, ni problema.