Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Hvala lepa za predstavitev, gospa državna sekretarka in hvala tudi Računskemu sodišču, ki ga tukaj vidim in se moram tudi zahvaliti kot partnerju naši komisiji. Moram reči, da je, tudi za javnost in predvsem za javnost, da je Računsko sodišče praktično doslej odlično realiziralo vse sklepe, ki smo jih na KNJF do sedaj sprejeli. Razen današnjega še ni, danes smo že tudi dopoldne enega sprejeli, ste dobili novo nalogo, ki bo pa najbrž kar kompleksna.

Ja, mnenje s pridržkom, to pravzaprav ni hec, še posebej ko se poglobimo v drobovje, zakaj ta pridržek in o kakšnih številkah govorimo, predvsem pa ko govorimo o resnično nezakonitem in negospodarnem trošenju javnega denarja. Na tej komisiji smo prvi, ja, zahvaljujoč raziskovalnemu novinarstvu, odprli vprašanje, neracionalnega nakupa računalnikov. Zelo nesrečna zgodba za celo državo, zelo nesrečna. Jaz si je ne želim in si je nikoli nisem želel, in očitno bomo o tem še govorili, čeprav je letos že mimo. Prav tako tudi, čeprav bo kdo rekel, ja, saj pa ne gre za veliko denarja, ampak gre za nezakonito izplačilo Prešernove nagrade umetnici, umetnici Svetlani Makarovič. O tem se je jasno opredelilo Računsko sodišče. Ker mi nismo sodišče, mi smo Komisija za nadzor javnih financ in moramo odgovarjati ljudem, ki so nas sem v to hišo poslali, tudi in predvsem zato, kot sem danes dopoldne že povedal, da v času te Vlade je gospodarstvo in posamezniki smo dobili za obdobje petih let do konca leta 2028 dodatnih davčnih obveznosti za 7 milijard in pol. 7 milijard in pol dodatno! Tega zneska si nisem izmislil, to dobite, če seštejete zakone, ki smo jih sprejeli; morda bo ta cifra celo višja, ampak to zdaj niti ni toliko tema. Kar posebej nekako bode v oči, je ravnanje politike (beri: Vlade) pri izplačilu Prešernove nagrade Svetlani Makarovič. V časopisu beremo: "Politika," beri: Vlada, "je pri nagradi Svetlani Makarovič povozila še Urad za nadzor proračuna." Tudi temu uradu smo dali posebno nalogo na tej komisiji, da preveri, kako je bilo s tem izplačilom. Zelo dolgo je urad potreboval, da napiše svoje poročilo, zelo dolgo. Ampak ga je spisal. Urad za nadzor proračuna je sredi junija letos izdal odločbo, v kateri je zapisal, da je pravica do izplačila Prešernove nagrade Svetlani Makarovič zastarala, da se ji je umetnica pred več kot 20 leti odpovedala, da je bilo izplačilo neupravičeno ter da mora izplačani znesek Ministrstvo za kulturo iz svojih sredstev vrniti v proračun. Da mora vrniti v proračun. In zdaj to odločbo urada je Vlada zavrnila, kdaj točno, ne vem, začetek oktobra. Ta prispevek sem zasledil 3. oktobra letos v enem od slovenskih dnevnikov. In Vlada je dejansko to odločbo povozila. Zdaj bi tukaj jaz prosil državno sekretarko, ki je politična funkcionarka, če nam lahko pojasni, kako je to možno, na podlagi česa - lahko pa tudi malo pomagam - ministrstvi za finance in za kulturo sta o izplačilu nagrade pridobili tudi mnenje Državnega odvetništva, ki je po informacijah tega medija v njem zapisalo, da pri tem izplačilu ni mogoče govoriti o zastaranju, saj je pravica z odpovedjo nagradi ugasnila in torej ta pravica do izplačila nagrade ne obstaja. Mnenje je zaupno. Zaupno, označeno s stopnjo tajnosti zaupno. To je neverjetno - zaupno! Se pravi, javnost ne sme vedeti, kam plačujemo davke. In mnenje je torej zaupno, pravijo na Državnem odvetništvu. Ali ga bodo javnosti razkrili? Do danes ga jaz nisem videl; mogoče sem kaj spregledal. Ali ga bodo pa javnosti razkrili, pa naj odločita ministrstvi, ki sta ga prejeli, torej Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za finance. Izplačilo 8 tisoč 346 evrov je ob vseh porabljenih proračunskih milijardah morda majhno, za davkoplačevalca, ki polni proračun, pa ni, pa ni. Koliko imamo dohodninskih zavezancev? Če jih imamo, recimo, milijon 700 tisoč ali pa milijon pa pol, krat 8 tisoč, smo hitro tam na 12, 13 milijard evrov. Potem pa vsakemu od dohodninskih zavezancev pustimo teh recimo okroglih 8 tisoč - zakaj bi samo eni? Dajmo vsem tistim, ki imajo neko čudno navado, da so vsak dan ob šestih zjutraj na šihtu.

Sodna stavba, spet nesrečna zgodba; pa kaj bi jaz govoril, Računsko sodišče tukaj svoje povedalo, zgodba še ni zaključena. Poznamo jo, davkoplačevalci se zgražajo nad tem. Prenosni računalniki, veliko smo o tem govorili, ministrica je odšla, je rekla, da je prevzela odgovornost. Ja, glejte, to je najlažje narediti. Kdo bo v državni proračun vrnil ta denar za neko nabavo opreme, ki je vsak dan manj uporabna? Zdaj, če samo gledamo povzetek revizijskega poročila predloga zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za lansko leto, bom naštel samo nekaj neskladij, neskladij s predpisi pri prevzemanju in plačevanju obveznosti iz proračuna.

Prvič, Zakon o javnih financah. Obveznosti niso bile prevzete s pisno pogodbo. Pred izplačili nista bila preverjena pravni temelj in višina obveznosti, nista bili upoštevani načeli učinkovitosti in gospodarnosti, nakup poslovne stavbe za potrebe pravosodnih organov ni bil ustrezno načrtovan v državnem proračunu, plačila, ki so izhajala iz prevzetih obveznosti, niso bila vključena v proračun leta v katerem zapadejo in tako dalje in tako dalje. Tako Računsko sodišče ne politična stranka.

Drugič. Zakon o državnem odvetništvu. Pred sklenitvijo pogodbe za nakup poslovnih prostorov bi bilo, ni bilo pridobljeno mnenje državnega odvetništva Republike Slovenije.

Tretjič, Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti. Vlada Republike Slovenije ni sprejela predpisa, v katerem bi uredila upravljanje mehanizma in način uresničevanja pravice do izposoje računalniške opreme.

Četrtič. Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ. V dokumente investicijskega načrtovanja niso bili vključeni ocenjeni stroški prenove.

In še ena točka, Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije. K vlogi za uvrstitev novega projekta v proračun je bilo podano pozitivno mnenje, čeprav za to niso bili izpolnjeni pogoji, in tako dalje in tako dalje. Vsak si lahko to prebere, vendar javnost, ki je zdaj na šihtu ali pa mogoče so ljudje na popoldanskem ali pa nočnem šihtu, tega seveda ne poznajo in tega ne berejo, zato smo tukaj mi, ki smo glas ljudstva, kot se to reče, glas ljudstva, predstavniki ljudstva, nočem biti glas ljudstva, ker to je asociacija na neke dvokolesnike, ampak mi imamo nalogo, da na to opozorimo. Saj karavana bo šla naprej, nikomur se ne bo nič zgodilo. Ampak na tak način gospodariti oziroma upravljati z javnim denarjem ni gospodarno, je protizakonito, in kaj še, izgublja se zaupanje v pravno državo, pravno državo. O tem je veliko govorila ta koalicija na štartu svojega delovanja. To zaupanje v pravno državo se je dejansko popolnoma tudi skozi optiko porabe sredstev 2023 porušilo.

Bil je predstavljen, bila je predstavljena analiza o javnem, o davčnem dolgu. Hvala bogu nam ta vsako leto pada ampak številka je še kljub vsemu kar kar visoka, 840 milijonov, to je 100 tisoč nagrad Svetlane Makarovič, mimogrede, ko me vedno na to spominja. Zdaj na koncu lanskega leta je bil dolg države okrog 39 milijard, to je nekaj čez 60 procentov BDP. Kar me bolj skrbi, je pa, je pa recimo trend, ki pa ni dober, prvo četrtletje letošnjega leta smo že na 45,4 milijarde, to je pa 70,7 procenta BDP in to ni dobro, in tu imamo neke kriterije, Maastricht, in tako naprej. Skrbi me to. Zdaj to sicer ni tema, ampak lahko samo rečem, da me skrbi, pa nisem pripadnik tiste stranke, ki je zaskrbljena, mi bomo na to opozarjali. Vsekakor pa tega predloga zaključnega računa nikakor ne morem sprejeti in bom glasoval proti. Hvala lepa.