Hvala lepa.

Hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni, spoštovani gospod predsednik in člani komisije ter ostali vabljeni!

Moje ime je Helena Jenko, sem vrhovna državna revizorka, pristojna za vodenje oddelka, ki je izvedel to revizijo predloga zaključnega računa proračuna za leto 2023.

Za začetek bi želela na kratko samo predstaviti nekaj podatkov o poteku revizije, same revizije zaključnega računa. Računsko sodišče torej vsako leto na podlagi Zakona o računskem sodišču in Zakona o javnih financah mora revidirati predlog zaključnega računa proračuna države. Zakon o javnih financah določa tudi nekatere roke in se pravi, ključni rok je, da mora Vlada najpozneje do 1. oktobra predložiti v Državni zbor, Predlog zaključnega računa proračuna skupaj z dokončnim poročilom Računskega sodišča.

Za to, da bi lahko spoštovali te roke, se revizija začne dovolj kmalu. Tako, da tudi že sedaj pravzaprav smo začeli s postopki za izvajanje revizije zaključnega računa proračuna za leto 2024, sicer pa, se pravi, konec leta običajno začnemo izvajati revizijo in potem je osnutek revizijskega poročila običajno izdamo tam nekje pred poletjem, v juniju in juliju potekajo usklajevanja z revidiranci in končno poročilo je potem izdano nekje v začetku septembra. Gre za eno bolj obsežnih revizij Računskega sodišča, kjer sodeluje veliko revizorjev in tudi podporne službe Računskega sodišča. Sama revizija, kot je bilo povedano že ima dva dela, se pravi v prvem delu, ta del se nanaša na splošni del predloga zaključnega računa proračuna, kjer preverjamo pravilnost izkazov, se pravi prejemkov in izdatkov v bilanci prihodkov in odhodkov v računu finančnih terjatev in naložb in v računu financiranja, se pravi, tu preverjamo, ali so bili izkazi sestavljeni pravilno. V drugem delu pa preverjamo pravilnost izvršitve državnega proračuna, se pravi, tu pa preverjamo izplačevanje plač, drugih odhodkov za zaposlene, tekoče in investicijske odhodke ter tekoče in investicijske transfere. Tu preverjamo, ali so bili navedeni odhodki izplačani v pravilnem znesku ter v skladu z vso veljavno zakonodajo.

Kot je bilo že zdaj omenjeno, smo za leto 2023 v obeh delih izrekli mnenje s pridržkom. Za prvi del, se pravi splošni del predloga zaključnega računa proračuna je bilo v zadnjih preteklih štirih letih sicer podano pozitivno mnenje, za leto 2023 pa smo presodili, da je šlo v tem računu finančnih terjatev in naložb za pomembno napako v izkazovanju. Kot je bilo že omenjeno, kot je že gospa državna sekretarka omenila, je šlo za primer plačila, ko je SDH v letu 2022 izvedlo naknadno vplačilo v kapital družbe HSE v znesku 492 milijonov evrov in v letu 2023, ko je bilo to, del teh sredstev vrnjen v znesku 342 milijonov evrov, pa so bila ta vračila naknadnega vplačila v kapital izkazana kot vračila danega posojila. Ker v tem primeru ne gre pač za vračila posojila, je to izkazovanje bilo ocenjeno kot napačno in ker, ocenili smo, da gre za veliko napako, za pomembno napako, saj je ta znesek predstavljal skoraj 90 odstotkov vseh prejemkov izkazanih v računu finančnih terjatev in naložb, in to je, kot je bilo že rečeno, vplivalo na mnenje s pridržkom. Smo pa tudi, kot je bilo že rečeno, v poročilu omenili, da je Ministrstvo za finance sredstva, ki so bila vrnjena v proračun v letu 2024, da je že odprlo nove konte in da so ta vračila v letošnjem letu naj bodo evidentirana skladno z vsebino poslovnega dogodka.

Še ena točka, ki sem jo tudi nameravala omeniti pa je tudi že gospa sekretarka, in sicer za zapis glede ustanovitve Sklada za obnovo. Drži, ta sklad ni bil ustanovljen konec leta, smo pa tudi v poročilu zapisali, da je Ministrstvo za finance v letu 2024 že odprlo podračun in da je bil sklad ustanovljen in da so bila nanj prenesena tudi vsa do tedaj zbrana sredstva v znesku teh 10,6 milijona evrov in to smo v poročilu zapisali kot že izveden ukrep Ministrstva za finance - saj so tudi ob koncu leta ta sredstva ostala na namenskih postavkah prejetih donacij za naravne nesreče. V enem delu tudi že vrsto let, opozarjamo pa na del, kjer pa je načrtovanje prihodkov nekoliko slabše. In sicer gre za razliko med načrtovanimi in realiziranimi prihodki iz EU in iz drugih držav. V letu 2023 so prejeta sredstva iz EU in drugih držav znašala 1,1 milijarde evrov, kar je bilo 387 milijonov evrov manj, kot je bilo načrtovano z rebalansom dve proračuna, ki je bil sprejet v avgustu 2023. Če pa primerjamo ta znesek še s sprejetim proračunom potem pa ugotovimo, da je bilo realiziranih nekaj več kot 60 odstotkov načrtovanih prihodkov v sprejetem proračunu. Dejstvo pa je, da je v proračun EU bilo vplačanih 672 milijonov evrov, tako da državni proračun še vedno izkazuje neto proračunski presežek v znesku 406 milijonov evrov. V revizijskem poročilu smo ponovno opozorili na izjeme od okvira računovodskega poročanja v področnih zakonih, kar lahko vpliva na popolnost in preglednost podatkov v zaključnem računu proračuna. Ponovno smo opozorili tudi na to, da tudi v letu 2023 javni zavodi s področja zdravja, izobraževanja, kulture in institucionalnega varstva za starejše v svojih knjigah poslovnih še vedno izkazujejo najemnine kot svoje prihodke in jih niso nakazali v proračun države, kot je to predvideno z zakonom - se pravi, državi, ki je lastnik premoženja - in zaradi tega so bili prihodki v proračunu leta 2023 nižji za 6,3 milijona evrov. Tako kot že več let pred tem je Računsko sodišče opozorilo tudi na to, da vlada še ni določila podrobnejših kriterijev za določitev plačila za vodno pravico, pridobljeno z vodnim dovoljenjem, zaradi česar se ta še vedno niso, dajatev še vedno ni plačevala v proračun v letu 2023. Tako kot v preteklih letih smo tudi o pravilnosti izvršitve državnega proračuna podali mnenje s pridržkom. V tem delu smo izvedli tudi nekaj dodatnih preveritev in sicer na podlagi prejetih pobud in zaznanih tveganj. Na ta način smo preverili tudi nakup prenosnih računalnikov na Ministrstvo za digitalno preobrazbo ter na podlagi pobud, ki smo jih dobili od vaše komisije, se pravi Komisije za nadzor javnih financ, tudi izplačilo nagrade nagrajenki Prešernovega sklada in nakup stavbe za namene pravosodnih organov. Vsi ti primeri so bili že obravnavani na ločenih sejah vaše Komisije za nadzor javnih financ, tudi na drugih odborih. Pri vseh navedenih primerih smo odkrili nepravilnosti in smo jih tudi že podrobno predstavili, tako da vsaj zaenkrat se v podrobnosti tukaj ne bi več spuščala. Sicer pa je nepravilnosti Računsko sodišče odkrilo tudi pri izplačilih sredstev iz proračunske rezerve, iz splošne proračunske rezervacije na področju plač, tekočih in investicijskih odhodkov ter transferov. V zvezi s to proračunsko rezervo smo opozorili, da o uporabi sredstev rezerve v znesku, ki je presegel 2 odstotka razpoložljivih sredstev rezerve ni. Odločal Državni zbor s posebnim zakonom. Opozorili smo tudi na to, da sredstva, ki so bila zagotovljena s sklepom Vlade za namen odprave posledic neurij, v času od začetka avgusta 2023 niso bila v celoti porabljena za točno določene namene, ki jih določa Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, na kar se je skliceval sklep Vlade.

Pri splošni proračunski rezervaciji smo tudi v letu 2023 ugotovili, da so bila, da je bil del sredstev proračunskim uporabnikom zagotovljen za namene, ki bi jih bilo mogoče načrtovati. Tu seveda smo omenili tudi to, nakup poslovne stavbe za potrebe pravosodnih organov. Je pa treba ob tem tudi dodati, da iz leta v leto ugotavljamo, da se znesek izplačil iz sredstev splošne proračunske rezervacije, pri katerih ne gre za nepredviden namen, da se iz leta v leto ta znesek zmanjšuje. Ključne nepravilnosti na področju plač so bile povezane predvsem z nespoštovanjem določil Zakona o javnih uslužbencih, Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, kolektivni pogodbi za javni sektor in podobno. Tu je šlo predvsem za nepravilnosti pri izplačilu dodatkov za delovno dobo, nočno delo, izmensko delo, dodatek za stalnost in podobno. Na področju tekočih in investicijskih odhodkov so bile najpogostejše nepravilnosti zaznane v povezavi s kršitvami Zakona o javnem naročanju, se pravi pri postopkih oddaje javnih naročil, na primer da je šlo za uporabo postopkov s pogajanji brez predhodne objave, ko niso, v primerih ko niso bili za to izpolnjeni zakonski pogoji. Pri transferjih pa smo ugotavljali predvsem nepravilnosti v zvezi z neizvajanjem nadzora proračunskih uporabnikov nad poslovanjem pravnih oseb oziroma nad izvajanjem njihovih odobrenih programov. Ugotovljene so bile tudi nepravilnosti v zvezi z neustreznim prevzemanjem obveznosti ali brez pisnih pogodb ali sklenitev pogodbe po začetku opravljanja storitev, nespoštovanje pogodbenih določil, prepozno posredovanje izhodišč za pripravo finančnih načrtov - sicer smo ugotovili, da so bila izhodišča poslana šele v septembru lanskega leta za lansko leto. Potem pa je treba omeniti, da tudi na Ministrstvu za zdravje smo ugotovili, da je že začelo izvajati nekatere aktivnosti za izboljšanje nadzora, da pa to nadzor še vedno ni bil zadovoljiv, podobno tudi za Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Toliko zaenkrat na kratko. Seveda če boste želeli še kakšno dodatno poizvedbo ... / oglašanje iz dvorane/ Hvala.