Hvala lepa za besedo, gospa predsednica.

Lep pozdrav vsem prisotnim! (Andreja Čerče iz Gospodarske zbornice Slovenije.) Jaz bom na kratko izpostavila predvsem problematiko poslovnih odjemalcev, ker je v bistvu to tudi bil naš cilj na Gospodarski zbornici, da najdemo oziroma da pravočasno opozorimo na morebitne slabe posledice, ki bi jih lahko omrežninska reforma imela za poslovne odjemalce. Gospodarska zbornica je že z začetkom tega leta celostno naslavljala problematiko omrežninske reforme. Pri tem se je seveda fokusirala na poslovne odjemalce in po opravljeni analizi vpliva na nove omrežnin vpliva nove omrežninske reforme na stroške iz naslova omrežnine ugotovila, da se bo predvsem za poslovne odjemalce na srednji napetosti na zbiralkah in na visoki napetosti skupni strošek omrežnine povečal za dva do štirikrat, predvsem pa iz naslova skokovitega dviga tarifnih postavk za energijo. V javnosti so bile te številke velikokrat že izpostavljene. Ob tem je potrebno povedati, da izračuni Gospodarske zbornice popolnoma sovpadajo z izračuni dobaviteljev električne energije. Ki so za svoje odjemalce pripravili primerjalne izračune, prav tako pa tudi Elektroinštitut Milan Vidmar, ki je po naročilu nekaterih svojih strank te izračune za njih pripravil. V novem sistemu bo omrežnina za industrijske odjemalce na visoki napetosti res močno višja, kar priznava tudi agencija za energijo. Agencija za energijo sicer vztrajno operira s podatkom glede deleža stroška omrežnine v celotnem strošku električne energije v višini med 4 in 5 odstotki. Ki pa ne more biti referenčni podatek. Če govorimo o omrežninski reformi, potem nas zanima omrežnina oziroma njeno povišanje ali znižanje. Tega stroška v tem smislu je potrebno ugotavljati absolutni znesek omrežnine, ki ga bodo odjemalci po novem plačevali, ne pa kakšen bo ta delež. V skupnem strošku električne energije, ta delež se namreč lahko konstantno spreminja, Agencija za energijo ocenjuje, da je odstotek dviga stroškov omrežnine v celotnem strošku električne energije elektrointenzivnim podjetjem ne bo poslabšalo njihovega konkurenčnega položaja. Po mnenju Gospodarske zbornice to kaže na nerazumevanje ekonomike teh podjetij. Dejstvo je, da ta podjetja nimajo presežnih proizvodnih kapacitet v obsegu, ki bi jim omogočal terminsko prilagajanje potrebam omrežja gre za podjetja, ki poslujejo 24 ur na dan, sedem dni v tednu, in svojega poslovnega procesa ne morejo enostavno prekiniti. Tudi če bi ga, bi zakonski stroški predstavljali enormne stroške ponovnega zagona. Njihova realizacija je vezana na naročila in pogodbe s poslovnimi partnerji. Omejevanje proizvodnje bo zato znatno vplivalo na njihovo konkurenčnost. Ko Gospodarska zbornica izpostavlja problematiko omrežninske reforme, želi predvsem opozoriti, da reforma ne upošteva specifičnosti slovenskega gospodarskega in energetskega konteksta v Sloveniji in ne temelji na ekonomskih analizah in oceni makroekonomskih vplivov reforme. Industrija v Sloveniji predstavlja pomemben del BDP. Ja, to je skoraj ena četrtina oziroma natančneje 23 odstotkov, kar je bistveno več od povprečja Evropske unije. To povprečje znaša cirka 17 odstotkov, kar dodatno poudarja pomen slovenske industrije za gospodarstvo. Povprečna energetsko učinkovita učinkovitost slovenske industrije je izjemno visoka. V letu 2022 je bila za 16 odstotkov celo višja od povprečja Evropske unije. In za ilustracijo, ko govorimo o zelenem prehodu, ogljična intenzivnost je kljub visokemu deležu elektrointenzivne industrije pod povprečjem Evropske unije, to kaže na veliko prilagajanje industrije zahtevam po zasledovanju ciljev zelenega prehoda, kar je še dodaten argument proti skokovitemu dvigu tarifnih postavk za energijo in po razdelitvi časovnih blokov, ki prilagoditve dejansko ne omogočajo, saj podjetja niso imela dovolj časa, da dodatne obremenitve skozi optimizacijo proizvodnje in poslovanja izvedejo na način, da to ne bo imelo vpliva na njihovo konkurenčnost. Prilagoditev odjema in pravična porazdelitev stroškov uporabe omrežja bi naj bila temeljna cilja omrežninske reforme. Zakaj torej nova metodologija obračunavanja omrežnine po našem mnenju ni pravična? Prvič zato, ker spremembe tarifne strukture omrežja bi bilo potrebno objaviti dovolj zgodaj, da bi imeli odjemalci pri odločanju o naložbah na voljo vse informacije. Uveljavitev novega tarifnega sistema brez zadostne predhodne priprave in brez postopnega spreminjanja tarif ni v skladu s priporočili ACER. ACER seveda zagotavlja oziroma zagovarja v letnih poročilih, ki jih pripravi vsaki dve leti v zvezi z različnimi omrežninskimi metodologijami v različnih evropskih državah, izpostavlja ta priporočila.

Nadalje, 2. točka, veliki odjemalci električne energije so priključeni neposredno na prenosno omrežje in neposredno ne obremenjujejo distribucijskega omrežja, katerega optimizacija naj bi bila primarni cilj uveljavitve novega tarifnega sistema. Argument agencije za energijo, da so veliki odjemalci predhodno plačevali premalo, je iz tega razloga lahko vprašljiv oziroma je neutemeljen.

Tretjič, v novem tarifnem sistemu je za visoko napetost in srednjo napetost odjemna zbiralka zvišanje dela omrežnine za energijo nesorazmeren glede na omrežnino za moč. Pri vseh obravnavanih primerih je bilo ugotovljeno zmanjšanje omrežnine za moč in ne drži trditev Agencije za energijo, da Gospodarska zbornica tega v svojih izvajanjih nikoli ni omenila. Dejstvo je, da pri teh napetostnih nivojih gre za zmanjšanje omrežnine za moč v višini cirka 60 odstotkov, vendar pa je tukaj treba povedati, da je za dimenzioniranje in posodabljanje omrežja predvsem relevantna konična moč. Podjetja povsem enako uporabljajo omrežje kot so ga do sedaj. Agencija za energijo pa je ta podjetja nesorazmerno obremenila na postavki, ki je dejansko ne morejo prilagajati, in to je postavka za energijo.

In četrtič, po priporočilih ACER omrežnina ne bi smela predstavljati virov sredstev za nadgradnjo omrežja, nove tehnologije, digitalizacijo, saj mora biti naravnana trajnostno in mora odražati dejanske stroške. Omrežnina bi morala biti namenjena torej obnovi in vzdrževanju elektrodistribucijskega sistema.

Izpostavljamo kršitev kriterija odražanja stroškov, na kar je Elektroinštitut Milan Vidmar opozoril v svoji projektni nalogi, kjer navaja, da nova omrežnina prav za odjemalce na visoki napetosti in srednji napetosti, ki so priklopljeni na zbiralkah, prinaša velike spremembe in nesorazmerne obremenitve in bi bilo potrebno razmisliti o drugačni porazdelitvi teh stroškov. Po naših informacijah se agencija za energijo na ta opozorila ni odzivala.

Gospodarska zbornica je vse od začetka leta 2024 celostno naslavljala problematiko omrežninske reforme ter izpostavljala tudi problematiko, vezano na gospodinjske odjemalce, tiste odjemalce, ki so s samooskrbnimi sončnimi elektrarnami že veliko naredili za doseganje ciljev energetskega prehoda, in seveda male poslovne odjemalce in druge poslovne odjemalce. Jasno je opozarjala na dejstvo, da ni podpornega okolja za spremljanje in prilagajanje odjema povprečnih gospodinjskih odjemalcev, ni možnosti spremljanja porabe in doseganja moči v realnem času. Zapletenost dostopanja do portala Moj elektro in vsebinska kompleksnost podatkov registriranih uporabnikov je samo cirka manj kot 10 odstotkov. Velika je verjetnost napak pri odčitavanju 15-minutnih vrednosti in določanju dogovorjene obračunske moči, kar vpliva na pravilnost zaračunanih zneskov na položnicah teh odjemalcev, spet pa brez možnosti ali izjemno malo možnosti, da to upravičeno izračunanih zneskov lahko sami preverijo.

Nadalje, krivično je skokovito povečanje stroškov omrežnine za moč tistim končnim odjemalcem, ki so sledili ciljem zelenega prehoda. Torej, na GZS smo prepričani, da uveljavljena omrežninska reforma ne prinaša nobene dodane vrednosti, vsaj ne v tej prvi fazi, kar priznava tudi agencija za energijo, ko govori o tem, da iz naslova dodatnih sredstev vsaj tri leta ta omrežninska reforma ne bo prinesla večjih prilivov. Pomeni samo dodatno finančno obremenitev slovenske industrije ob upoštevanju vseh pravil, ob neupoštevanju vseh pravil, kriterijev in dobrih praks, ki bi pri sprejemanju take reforme morale biti upoštevane. Gospodarska zbornica se zavzema tako za vsebinske spremembe metodologije kot za zamik začetka uporabe novega sistema omrežnine za električno energijo za dve leti. S tem predlogom se je še junija strinjalo tudi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Tukaj naj povem še tole, da ko govorimo o prehodnem obdobju, to klasično prehodno obdobje, ki velja za gospodinjce in male gospodinjske odjemalce ne velja za podjetja. In prehodno obdobje lahko štejemo za prehodno obdobje samo od trenutka, ko imajo podjetja vse relevantne informacije na razpolago za to, da izračunajo, kaj bo nova omrežninska reforma pomenila za njihovo poslovanje z vidika dodatnih stroškov. Tarife so bile sprejete novembra 2023, to se pravi, to je manj kot eno leto od uveljavitve omrežninske reforme, s tem da ACER konstantno govori o tem, da je potrebno večletno prehodno obdobje in da je predvsem za gospodarstvo in za poslovne odjemalce izjemnega pomena predvidljivost poslovnega okolja.

Toliko z naše strani. Jaz apeliram na vse prisotne, da razmislijo o tem, o srcu slovenskega gospodarstva, ki ga predstavlja slovenska industrija, in kaj bi to lahko ne samo za slovensko gospodarstvo, tudi za Slovenijo in za zagotavljanje vseh drugih potreb iz naslova socialne države v uničenje te industrije pomenilo v prihodnje. Hvala lepa.