Najlepša hvala, predsednica, za besedo, spoštovane kolegice in kolegi, vsi vabljeni, prisotni.

Jaz bom skušal na kratko pojasniti to nekoliko bolj kompliciran naslov tega našega predloga in sicer v Novi Sloveniji smo na podlagi mnogih kontaktov in stikov s tako s predstavniki gospodinjstev kot predstavniki gospodarstva kritični do novega sistema obračuna omrežnine, ki je po naše nepravičen in nedomišljen oziroma prekompliciran. Zdaj, da skušam pojasniti, za kaj, za kaj gre. V Novi Sloveniji opozarjamo, da je nov sistem obračuna nedomišljen in bo v praksi prinesel številne težave, in sicer ena takih stvari je dogovorjena obračunska moč, ki dejansko ni dogovorjena, ta pa je podlaga za elektro operaterje, ki enostransko določijo na podlagi preteklih odjemov za posamezni časovni blok za prihodnje koledarsko leto, kakšna bo ta obračunska moč, ki je podlaga za obračun omrežnine. Na to obračunsko moč se ni možno pritožiti, saj pravno varstvo ni zagotovljeno. Če pogledamo samo en konkretni primer, ki je bil v, zelo na kratko, ki je bil v medijih. Gospodinjstvo ima recimo obračunsko moč 7 kilovatov, v treh 15-minutnih intervalih se ta preseže in na to se seveda uporabnik ne more pritožiti in dejansko potem preko leta plačuje višje stroške zaradi tega. Druga stvar, drugi problem, ki je, da v realnem času uporabnik ne more preveriti porabe obračunske moči, se pravi presežka, lahko to vidi šele naslednji dan. Problem bo predstavljal tudi reklamacije računov, saj po naših informacijah sistem ne deluje. Podjetje ELES, ki koordinira uvajanje omrežnin, pravi, da je skrb za napačen zajem podatkov sicer odveč, zanje prav skrbijo elektrodistribucijska podjetja s svojimi naprednimi merilnimi sistemi, ta podjetja elektro distribucijska pa trdijo, da ne razpolagajo z vsemi potrebnimi podatki, ki bi zagotavljala pravilnost obračuna. Zelo jasno je, to se vidi iz vsakdanjega življenja, da je ta sistem obračuna omrežnine zapleten in za povprečnega uporabnika nerazumljiv. Ne samo za povprečnega uporabnika, tudi predstavniki gospodarstva. V bistvu so si izračunali, kakšna bo njihova povprečna omrežnina, z druge strani pa slišijo, da to ni res. To se pravi, da je sistem prekompliciran in na podlagi tega bo spet prišlo do prekoračitev in plačevanja presežne moči. Če gledamo pa za gospodinjstva, je pa tako, da tisti gospodinjski uporabniki, ki imajo več naprav, recimo sončno elektrarno, toplotno črpalko, električni avto, prezračevalno napravo pa še kakšno dodatno stvar, recimo savno, in to bodo brez vgradnje dodatnega krmilnega sistema v temi, če tako rečem, v temi, informacijski temi in na koncu bo to pomenilo dodatne stroške, ker bodo morali že tako so največ investirali v vse to, recimo v tako imenovani zeleni prehod, pa bodo morali dodatno vgrajevati še dodatne krmilne sisteme. Po vsej verjetnosti mnogi razmišljajo tudi o hranilnikih. In to je, za nas se zdi nepošteno. V Novi Sloveniji opozarjamo tudi na velik problem obračunavanja, se pravi, preseganja tega moči zaradi izrednih dogodkov; recimo kar pogosto se zgodi v zimskem času, da se pokvari recimo v hiši klasično ogrevanje, recimo peč na biomaso, lahko tudi na kurilno olje ali pa kaj drugega in je potem treba ogrevati z električnimi grelci. Ta znesek na položnici bo po nekaterih izračunih, ki smo jih dobili, visok, se pravi, da bodo odjemalci za te nesreče plačevali visoke penale. Če grem na 4. točko, ki je tudi velik problem, omenil sem že v uvodu, najbolj se bo omrežnina zvišala pri intenzivnem industrijskem odjemu, in sicer, in sicer je tukaj ponovno velik pritisk na našo industrijo. Zdaj, s temi utemeljitvami, v bistvu smo povzeli utemeljitve gospodarske zbornici, gospodarske zbornice, ki zaradi nejasnosti sistema opozarja na nejasnosti pri planiranju gospodarskih subjektov pri industriji, tako da tudi Gospodarska zbornica predlaga zamik uvedbe novega sistema omrežnine, oni ga predlagajo za dve leti. Opozarjajo namreč, da po zadnjih dveh letih, ko je šlo za visoke cene električne energije in tukaj govorimo, vem da je direktor Elesa imel izračune za evropske države, da smo nekako v povprečju ali pa pod polovico, glejte, samo naša industrija konkurira tudi z ameriško, z ameriškim in s kitajskim gospodarstvom in z vsemi gospodarstvi Azije, tako da bi bilo treba tukaj oziroma v Novi Sloveniji pozivamo, da se te spremembe uvajajo postopno, da je predvidljivost poslovnega okolja taka, da lahko poslovni subjekti se na to pripravijo, da gre za postopnost uvajanja in da lahko tudi te višje stroške vkalkulirajo v svoje končne izdelke.

V Novi Sloveniji, če povzamem, pozivamo Agencijo Republike Slovenije za energijo in Vlado, da od novega načina omrežnine odstopi zaradi razlogov, ki jih bom zdaj na kratko še enkrat naštel. In sicer, prvi razlog je, da je nov način obračuna omrežnine za povprečnega uporabnika nerazumljiv in preveč kompliciran. Agencija za energijo zato predlagamo, naj pripravi nov, jasnejši, razumljivejši in predvsem enostavnejši način obračuna omrežnine. Tukaj se nanašamo tudi na primere iz naših sosednjih držav ali pa recimo iz držav, po katerih se radi špeglamo, recimo Avstrije, Nemčije. Tam je za gospodinjske odjemalce pripravljenih več modelov obračuna, en je pavšalen, drugi so pač različni in so bolj fleksibilni, ne pa tako strogo, strogo pettarifni sistem, in to, in to tako hitro kot je prišlo do tega. Druga stvar, na katero opozarjamo, je dogovorjena obračunska moč, ki je enostransko določena s strani elektrooperaterjev in uporabnik nima nobenega pravnega varstva, da bi se na izračun lahko pritožil. Tretji problem, ki ga vidimo, je, da se uporabnik v realnem času ne more, ne more spremljati konične porabe, ki je presežena. In to verjetno, tehnično je težko izvedljivo, da bi bilo online, ampak dejstvo je, da potem plačuje te kazni za nazaj. Kot že rečeno, pod četrto, srednja in velika podjetja bodo nedvomno beležila enormno povečanje stroškov za električno energije, energijo, s čimer bo, kot sem že rekel, ogrožena njihova konkurenčnost. Zdaj gospodarska združenja ocenjujejo, da bo povečanje dva- do štirikratno, kot že rečeno pa, če bi bil sistem tako jasen kot menijo, menijo pripravljavci oziroma tisti, ki so to pripravili, potem ne bi prihajalo do nerazumevanja s strani gospodarstva, ki jaz mislim, da ve, o čem govori. Zdaj kot zadnje pa vsekakor tudi zelo pomembno ali pa v bistvu najbolj pomembno dejstvo, da bo največje breme tega bodo nosili ali pa bomo nosili tisti, ki smo v tako imenovanem zelenem prehodu v ta zeleni prehod investirali največ, se pravi tisti, ki so na hiše namestili sončne elektrarne s subvencijami države z obljubo, da bo letni net metering ostal toliko časa kolikor bo, kolikor bo sončna elektrarna. To, kako se temu nategu drugače reče, to je, v bistvu državljani ali pa gospodinjstva državi ne bodo več verjela. In kar mi opažamo, me zelo zanima tudi, kakšne so številke zdaj po novem glede investiranja oziroma vlog za namestitev sončnih elektrarn. Ker smo prepričani v Novi Sloveniji, da bo to namesto, da bi pospešilo OVE, se pravi, uporabo obnovljivih virov energije, jo bo zavrglo, ker tako sončne elektrarne kot električni avtomobili in imetniki tega bodo udarjeni.

Zdaj naj za konec povem še en bistroumni nesmisel. In sicer, trdite, da nihče ne bo plačeval več, po drugi strani pa trdite, da boste pobrali 75 odstotkov več sredstev, ki vemo, da so potrebna za investiranje v omrežje. Zdaj, kar se tiče pa investicij v omrežje, ko smo govorili o temi Drv ne damo, vsi se jo še spomnite, ste povedali, da bo za solarizacijo Slovenije potrebno investirati v omrežje 2 milijardi. Zdaj po novih podatkih, ki jih imamo v uradnih podatkih, je ta številka že 4 milijarde 450 milijonov evrov. Mi se sicer zavedamo, da to zagotovo mora nekdo plačati - zdaj, kdo bo to? Vi pravite, da bo to pravičen zeleni prehod; verjetno je zdaj ne fer, če boste rekli, da tisti, ki so največ že investirali zdaj zahtevajo od tistih, ki še tega nimajo, da plačujejo za OVE energijo. Tako da tukaj je kar nekaj stvari, ki govorijo na to, da se sprejme sklep, ki smo ga predlagali, da pozivamo, da se sprejme sklep poziva Agencije Republike Slovenije za energijo, da odstopi od novega načina obračuna omrežnine.

Hvala lepa.