Ja, najlepša hvala. Hvala za to predstavitev. Zelo izčrpna pa dobro pripravljena in tudi razvidna iz te Powerpoint prezentacije, ki smo jo dobili v gradivu.

Jaz imam nekaj vprašanj, in sicer najprej glede same metodologije vzorčenja verjetnosti napake. Se pravi, kakšna je tukaj izbrana metodologija in kdaj se je nazadnje ta metodologija spreminja, ali se to, pač je metodologija stalnica, ki jo uporablja Evropsko računsko sodišče, ali se spreminja iz leta v leto po posameznem poročilu? Se pravi, tukaj me tudi zanimajo potem tudi same možnosti statističnih napak pri tem vzorčenju oziroma pri odstopanjih tega. Ker če pogledamo verjetnosti napak po posameznih področjih, ki ste jih predstavili, vidimo povsod, da se ta tveganja ocena najverjetnejše stopnje napake, da se dviguje. Kar pa je zaskrbljujoče glede na to, da gre, da se mi pogovarjamo o 2,7 odstotka do 3,3 odstotka, v bistvu je to 0,6 odstotne točke. Ko se mi pogovarjamo tukaj o sto tisočih evrih, je to zelo malo denarja, ko se pogovarjamo o sto milijonih, je tudi malo denarja, ko se pa pogovarjamo o stotih milijardah, je pa to zelo veliko denarja. Se pravi, to je zaskrbljujoče, ker na vseh teh področjih, ki ste jih vi predstavili, se te napake, pač so večje kot pa recimo leta 2022 oziroma ocenjena najverjetnejše stopnja napake. Zaradi tega mene zanima ali prihaja zaradi same metodološke spremembe napram letu 2022 do teh odstopanj ali je tukaj pač takšno vzorčenje bilo oziroma od kje ta diskrepanca ali pa pač je problem pri tem, kako se pač ravna z javnim evropskim denarjem. Boste potem odgovarjali v prvem krogu.

Zdaj pa grem malo bolj podrobno, malo bolj podrobno bi samo par vprašanj postavil. In sicer, takoj na začetku je recimo recovery fund, ta RRF, ki ste ga tudi omenili. Mene skrbi črpanje Slovenije, mene tukaj to skrbi, da RRF je zdaj na Ministrstvu za finance mislim, da že, ja, celoten ta mandat vlade, po sklepu prejšnje vlade je to na Ministrstvu za finance in tukaj imamo pač finančna sredstva zagotovljena. Takoj na začetku prevzema Vlade Roberta Goloba se je zgodila tukaj, so se zgodile velike prestavitve teh finančnih sredstev, črtanje določenih projektov kot so zdravstvene ustanove, infekcijska klinika in tako naprej. In to mene, to mene res skrbi, kajti kljub temu, da se je zgodila dve leti nazaj ta velika sprememba pri prerazporejanju teh sredstev, v bistvu neučinkoviti. Se pravi, tukaj me zanima tudi mnenje Evropskega računskega sodišča na podlagi ostalih predpostavk, kaj si lahko obetamo za naprej. Tudi tukaj so ocenjene napake, so te, na splošno, ne, govorim, na tej ravni so pač zrasle. Recimo sodišče je odkrilo tudi stalne slabosti v sistemih poročanja in kontrol držav članic, ki pomenijo tveganje za zaščito finančnih interesov Evropske unije, je recimo na desetem slidu napisano. To ni tako nezaskrbljujoče glede na to, da gre tukaj v recovery fundu za zelo veliko denarja, ki je bil postcovid oziroma zaradi covidne situacije razdeljen. Potem, če grem naprej, pa me zanima še ta sklad Next Generation. Meni se zdijo ta odstopanja zelo velika. Mislim, da to je na slidu 17. In se mi zdi v bistvu, da so konec leta 2023, da je prišlo na 563 milijard evrov neporavnanih obveznosti iz proračuna in financiranja nepovratnih sredstev v okviru tega sklada, ne. Pa me zanima, zakaj in kje so razlogi, če je sodišče tudi to lahko ugotovilo, kje tičijo ključni razlogi pri tem, pri teh rekordnih vrednostih neporavnanih obveznosti iz proračuna in financiranja teh nepovratnih sredstev. Potem je tudi, kar se tiče kohezije, žal je Slovenija tukaj pod povprečjem, sicer z 0,4 odstotne točke, kar ni toliko veliko. Jaz verjamem, da pač se spomnim leta 2020 konec leta pa 2021, kako je takrat fokus vsa na trenutni koheziji in tudi podaljšanje te kohezije obremenilo to Vlado, da se pač najprej počrpa 2014-2021, ampak tukaj pa je, smo lahko kritični do vseh držav članic Evropske unije pri tem črpanju, ker to je zelo nizko. Glede na to pa, da je Slovenija neto prejemnica evropskih sredstev, zelo velika neto prejemnica, pa je tukaj prav, da bi imela pripravljene projekte za 2021-2027. Jaz verjamem, da se bo ta kohezija tudi podaljšala do 2028, 2029 glede na to, da bo tukaj pritisk tudi ostalih članic Evropske unije, ampak tukaj predvsem naslavljam državno sekretarko, da so ti projekti pripravljeni, da ne bomo prišli potem v leto 2026 in bomo bili na 5 odstotkih, če smo zdaj na 2,9 odstotkih. Pa tudi poraba teh sredstev v bistvu je kar, aha, ne, tisto je za recover ogromno tudi zadržanih. Zdaj pa na strani 33 oziroma na slide, gospod Jorg, če lahko gremo, mislim, da 33. Tukaj je odstopanje največje. Evropski razvojni sklad, 2,1 milijarde evrov, negativno mnenje ste izdali in tukaj, glejte, v 62 od 140 proučenih transakcij so bile napake odstotna, odstotek napak je bil skoraj polovica oziroma 44 odstotkov. / oglašanje iz dvoran/ Ka, ja, ja, ampak potem tudi vaša ocena je za 1,8 odstotne točke večja kot je bila lansko leto, vaša ocena najverjetnejše stopnje napake. Podrobno bi rad vprašal, če veste, recimo, na primer, ko ste zapisali, tri najpogostejše napake so bile odhodki, ki niso nastali. Mene zanima, kako je to mogoče, da smo imeli pač v teh transakcijah odhodke, ki niso nastali. Se pravi, plačani odhodki, za katere ni bilo podlage ali za kaj gre tukaj? Bolj podrobno me zanima. Se pravi, bili so odhodki plačani, plačila izvedena. Ali je bilo to slabo obrazloženo samih specifikacijah, izplačilih in tako naprej oziroma zakaj takšen argument? To je kar 45 odstotkov teh napak. Ali pa potem naprej odsotnost bistvenih dokazil. Jaz verjamem, da tudi uradniki pač v Evropski komisiji in v teh skladih pač niso tako naivni, da bi pač izplačila dajali naprej brez dokazil, se pravi, da dokazila so, pa me zanima tudi tukaj vaše mnenje, podrobnejša specifikacija glede tega.

Okej, še kar se tiče kohezije, želim še eno splošno mnenje dati. Glejte, Slovenija je res, kar se tiče kohezije, neto prejemnica tudi za obdobje res 2021-2027 in imamo ta sredstva na voljo zaradi tega, da jih lahko porabimo za naše razvojne projekte, za tisto, kar ljudje najbolj potrebujejo. Nekatere države članice, večje in bogatejše nimajo te priložnosti, da bi bile neto prejemnice, ne, ampak oni nam plačujejo, nam dajejo. In v bistvu to priložnost moramo še izkoristiti, dokler jo imamo in da počrpamo, kar je možno počrpati tudi iz recovery funda, državna sekretarka. Ne vem, če smo si naredili ravno uslugo, da smo dve leti nazaj spreminjali ta načrt iz RRF-a, kajti zdaj vidimo, da nismo nič naredili tukaj, v bistvu da smo tukaj zelo počasni pri tem, pri tem črpanju, kar je tudi bilo prej obrazloženo.

To je z moje strani tudi vse pa prosim za vaš odgovor.