Ja, hvala lepa.

Torej Vlada je včeraj že sprejela stališče oziroma mnenje vlade na mnenje Fiskalnega sveta.

Bi pa jaz zdaj, potem ko sem poslušala doktorja Kračuna, vseeno povedala oziroma kar sem jaz zdaj zastrigla z ušesi, je, da ne bi tukaj začeli mešati. Jaz mislim, da je doktor Kračun oziroma da Fiskalni svet, ko je govoril o očiščenih izdatkih, da zdaj govorimo o enih drugih očiščenih izdatkih kot smo jih uvedli ali pa kot jih je Evropska unija uvedla v svoje fiskalno pravilo. Tako da doktor Kračun oziroma Fiskalni svet govori o očiščenih izdatkih kot o izdatkih brez interventnih ukrepov za energetske, torej tako sem jaz razumela, tako ste rekel, medtem ko so očiščeni izdatki, ki se bodo zdaj spremljali na ravni EU kot novo fiskalno pravilo, neka druga kategorija. In zato bom ali pa bom začela tako; Fiskalni svet najprej ugotavlja v svojem mnenju, da nacionalna zakonodaja, ki ta hip uokvirja fiskalno politiko, in da spremenjen okvir ekonomskega upravljanja na ravni EU nista usklajena, kar jim otežuje kot ocenjevalcu, kar jim otežuje ocenjevanje skladnosti s fiskalnimi pravili. Zato je tudi Fiskalni svet preveril zgolj tveganja za uresničitev letnih proračunskih projekcij in srednjeročne poti javnih financ. Tukaj bi poudarila, da Vlada spremembe nacionalne zakonodaje zaradi sprememb na EU ravni že pripravlja. Če povem po domače, pripravili smo osnutek Zakona o fiskalnem pravilu, ki je pa dvotretjinski zakon, zahteva svoj čas, smo ga seveda že šli predstaviti poslanskim skupinam. In mogoče v nek zagovor ali karkoli, da še nobena država teh novih pravil ni uvedla v svojo zakonodajo, ker so bila sprejeta na evropski ravni komaj konec aprila letos in ker v bistvu sama, sama pot ali pa način, kako se sploh bo spremljalo to novo fiskalno pravilo, na tehnični ravni te razprave na delovnih skupinah še vedno potekajo. Tako, da vsi smo v prehodnem obdobju, je, torej so nova pravila, je prehodno obdobje. Letos ene države smo, vse pa niti niso oddale teh, teh dokumentov, tiste, ki trenutno nimajo vlade ali pa so tik pred volitvami ali pa tako, jih niso. Tako da tu, kar se tega tiče smo, smo, kot bi rekli, v nelepi slovenščini frontrunners.

Glede realističnosti fiskalnih projekcij se pogovarjamo ob vsaki oceni Fiskalnega sveta, kot tudi v preteklosti, bi želela poudariti, da so bile pri načrtovanju odhodkov upoštevane zakonske in druge obveznosti, prioritete in pa predlogi oziroma napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja tako načrta za okrevanje in odpornost kot po drugi strani evropske kohezijske politike in drugih EU sredstev. Investicijski odhodki, investicijski transferji se načrtujejo v polnem obsegu, ker je za uvrstitev v državni proračun in za izvedbo javnih razpisov potrebna zaprta finančna konstrukcija, seveda pa lahko in v praksi dostikrat dejansko realizacija tudi odstopa od planov in v zvezi s porabo sredstev tega večletnega finančnega okvira ni nič neobičajnega, da v začetku prihaja do zamikov in da se dinamika črpanja v prihodnjih letih, v kasnejših letih, bolj ko se gre proti koncu perspektive, da se znatno poveča glede navedbe, ki je kar močna, da v letu 2026 ni načrtovanih dovolj sredstev v skladu z zakonskimi določili. Naj pojasnim, da je proračun dovolj fleksibilen, da omogoča prilagoditve v primeru nepredvidenih dogodkov ali pa večjih odstopanj od predvidenih scenarijev in mogoče prav, ko ste posebej izpostavili interventni zakon.

Ta zakon, torej proračun, je bil v Državni zbor posredovan. 30. 9. 2024. Ker življenje teče dalje, karkoli je ali pa bo sprejeto od takrat naprej, bo seveda upoštevano. Tu je ključno seveda za 2025, kaj se bo še zgodilo. Mi se pa ta hip sicer pogovarjamo o letu 2026, pa sem tudi v uvodu poudarila, da bo pripravljen nov proračun za leto 2026. Torej, Fiskalni svet je komentiral tudi rast odhodkov za rezerve, kar mislim, da sem pojasnila, da gre za izločanje v proračunske sklade in prav tako sem se dotaknila komentarja torej financiranja lanskih poplav. Tukaj je Vlada sledila načelu, da obveznosti iz naslova sanacije te največje naravne nesreče ne smejo ogroziti tekočega izvajanja drugih ključnih projektov, kot so vlaganja v zdravstvo, v izobraževanje, infrastrukturo in socialno varnost. In je zato uvedla začasen namenski vir. Seveda se zavedamo tveganj za uresničitev predvidene fiskalne poti v srednjeročnem fiskalno strukturnem načrtu. Verjetno se spomnite, da se torej pri prejšnji konsolidaciji, bomo rekli, po veliki finančni in gospodarski krizi, da se torej princip ZUJF, bom rekla, ni obnesel. Mislim to je splošno spoznanje po tisti krizi, to je torej spoznanje na ravni Evropske unije in zato so tokrat pri tem fiskalnem pravilu tudi poudarjali pomen investicij. In zato je v bistvu zdaj eden načinov, kako smo se lotili postopne konsolidacije, poudarek investicijam v znanje, v razvoj, v inovacije, v višjo dodano vrednost. Je pa dejstvo, če govorim spet o tveganjih za uresničitev, seveda se zavedamo, tako tudi na evropski ravni, ta izziv hkratnega spoštovanja fiskalnih pravil na eni strani in pa spodbujanja konkurenčnosti na drugi, in tukaj preprostih rešitev enostavno ni. Aktivnosti za sprejem ukrepov se izvajajo vsako leto. Bomo v letnih proračunskih dokumentih podrobneje predstavili, kako bo zaveza glede teh očiščenih izdatkov, torej rasti očiščenih izdatkov, izpolnjena.

Mogoče samo še to, da je - sicer bomo ta srednjeročni fiskalno strukturni načrt natančneje obravnavali na eni drugi seji Odbora za finance, zato mogoče o tem zdaj, ker je dovolj drugih vsebin, bi to preskočila. Ampak bi povedala, da so dejansko bonitetne agencije, ki so, prav prejšnji teden smo dobili ponovno potrditev relativno ugodnih, bi rekla, zelo ugodnih bonitetnih ocen, da bonitetne agencije prav to strategijo, ki jo je pripravila, se pravi srednjeročni fiskalno strukturni načrt, ki ga je pripravila vlada, da je bil ta štiriletni ne pa recimo, sedemletnike imajo kakšne druge države imajo bistveno večje težave in so zaprosile za sedemletni načrt. In pa v okviru tega načrta pokojninska reforma, da, to sta dva taka pomembna ukrepa, ki dajeta zaupanje za to, da smo dobili potrditev te bonitetne ocene oziroma da smo dobili pri eni agenciji celo tale stebel, pardon, pozitiva outlook, kar pomeni, da bi lahko bila naslednja sprememba v smer zvišanja bonitetne ocene. Tako da znižanje primanjkljaja kot je načrtovano bo torej predvsem posledica diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, potem izteka energetskih ukrepov, medtem ko bo predvideno znižanje razmerja med dolgom in BDP ugodno vplivala tudi solidna gospodarska rast. Tako da prioritetni ukrepi Vlade bodo še naprej na področju zdravstva, zelenega prehoda znanja, raziskav, inovacij, spodbud za konkurenčnost in stanovanjske politike. Hvala.