Spoštovana. Lepo pozdravljeni, hvala lepa za besedo.

Ja, jaz bi samo potrdila oziroma bi opravičila ministra; Minister je na zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, ki je pač prav v tem obdobju. Se bo pa pač vsekakor udeležil obravnave proračuna leta, torej za leto, za leto 2025 kot tudi seje Odbora za finance, ko bo obravnavana torej strukturni, srednjeročni strukturno-fiskalni načrt. Tako da hvala za razumevanje.

Torej pred vami je predlog državnega proračuna za leto 2026, to je predlog, ki ga je Vlada pripravila prvič, ker imamo prakso dveh enoletnih proračunov in kar seveda pomeni, da ga bo naslednjo jesen, prihodnjo jesen pripravila ponovno. Tokrat je predlog, prihodnje leto bodo pa to spremembe proračuna. Leto 2026 je tisto zunanje leto, je bolj oddaljeno, zato je, zato bomo, zato bo, kot rečeno, pripravljen še enkrat. Namreč zdaj živimo v časih, bomo rekli kar izjemnih negotovosti, velikih tveganj in ne glede na to, da se priprave proračuna lotevamo z veliko natančnostjo in ob upoštevanju makroekonomskih izhodišč, ki jih pripravi Urad za makroekonomske analize in raziskavo, se enostavno stvari dogajajo, vrtijo tako hitro, da je pač nemogoče zajeti v predlogu enega tako velikega akta, kot je državni proračun, vse, kar se bo še zgodilo v bistvu leta 2026. Tako, kot rečeno, v skladu z ustaljeno prakso je vhodni podatek pri pripravi državnega proračuna jesenska napoved Umarja. Glede na to, da so se v drugih delovnih telesih že pojavile razprave oziroma vprašanja na temo, koliko smo upoštevali vidik previdnosti glede na vse, kar se dogaja okrog nas, jaz že zdaj na začetku poudarjam, seveda bo natančneje povedala direktorica Umarja, da Umar v svojih projekcijah pripravi različne scenarije in potem določi tistega najbolj verjetnega, ki je v skladu z našo javno finančno zakonodajo, kar je tudi v skladu z načelom previdnosti, ki velja za celotno Evropsko unijo, da je potem to tisti scenarij, ki ga Vlada vzame za napovedovanje predvsem prihodkovne strani. In to je ravno namen, da se Vlada ne odloča sama, da si sama ne postavlja nekih projekcij prihodnjih makroekonomskih dogodkov in za to pač uporabi neodvisen inštitut.

Potem druga, se pravi, druge spremenljivke, ki smo jih vzeli pri pripravi tega proračuna, so seveda poleg te jesenske napovedi ocena realizacije letošnjega leta tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani, kot pač tisto neko osnovo predvsem za zakonske obveznosti in pa zakonske spremembe, ki so se zgodile. Torej, v predlogu tega proračuna za leto 2026 načrtujemo 15,9 milijard prihodkov. Ključne spremenljivke so, se pravi najvišja prihodkovna postavka je davek na dodano vrednost; v skladu z oceno letošnje realizacije in v skladu z makroekonomskimi napovedmi smo ga napovedali. Potem je dohodnina, dohodnina ostaja na visokih, bomo rekli, na rekordnih ravneh. Predvsem zato, ker imamo v tej državi polno zaposlenost praktično in ker tudi jesenska napoved še naprej kaže, da se bo ta stopnja še rahlo poviševala, in zato v bistvu so prihodki iz naslova dohodnine ocenjeni ob tej predpostavki. Potem je tudi davek od dohodkov pravnih oseb, ki kaže rast. Davek od dohodkov pravnih oseb je bil z letošnjim letom začasno interventno zvišan za tri odstotne točke in smo pripravili projekcije na podlagi tega. Potem je pa še v bistvu ena velika prihodkovna postavka, so pa EU sredstva. V letih 2025 in 2026 bo v polnem obsegu tekel večletni finančni okvir 2021-2027, prav tako bosta to tudi zadnji leti, ko se bo izvajal načrt za okrevanje in odpornost, zato so pri tem upoštevani tudi ti prihodkovni viri. Mogoče ste zastrigli, ko ste se pripravljali na to sejo, ko ste videli davek na premoženje. Davek na premoženje se ocenjuje v višini 90 milijonov evrov. To ni davek na premoženje kot tak, ampak je pač pod to postavko davek na bilančno vsoto bank, ki je uzakonjena in v 2025 in 2026 je torej tudi ta začasni petletni davek, ki se bo plačeval po stopnji 0,2 odstotka od te osnove. Ostale kategorije prihodkov so relativno, bom rekla, nespremenjene oziroma sledijo eni logiki, eni časovni logiki. Pri tem je mogoče edino take spremembe, ki so, kot smo gledali, vrednost C02 kuponov, C02 takse. Tako da tukaj so mogoče neke spremembe, o katerih boste mogoče še kaj več vprašali.

Če gremo počasi na odhodkovno stran. Torej, pričakuje se 17,1 milijarde odhodkov. Vsebinsko gledano se največji delež namenja izobraževanju in športu, potem politika, izobraževanje in šport, socialna varnost in pokojninsko varstvo. Od teh velikih stvari, ki jih želim omeniti, torej so stroški dela. Tukaj je upoštevana plačna reforma, se pravi sklenjen dogovor glede teh učinkov prenove plačnega sistema. Potem imamo relativno, potem imamo transferje posameznikom in gospodinjstvom, kjer smo tudi upoštevali trenutno stanje prejemnikov v projekcijo iz UMAR napovedi in pa uskladitev zakonsko s tem povezano. Potem plačila obresti. Zdaj počasi naraščajo. Ker smo torej zadolženi z obveznicami s fiksno obrestno mero se v velikem delu da oceniti, koliko bo plačilo obresti v 2026, natančno pa seveda ne. In pa opozorila bi še na dva transfera v torej pokojninsko in zdravstveno blagajno. Transfer v ZPIZ je ne glede na polno zaposlenost vsako leto višji in znaša blizu milijarde 600 v letu 2026, medtem ko je transfer v Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije načrtovan v višini 420 milijonov evrov. Pri tem ohranjamo tudi v letu 2026, kot rečeno, zaradi izvajanja tako novega, torej večletnega finančnega okvira 21, 27 kot načrta za okrevanje in odpornost in kot tudi iz integralnih sredstev financiranih investicij, se ohranja relativno visoka investicijska dejavnost na ravni nekje dobrih 2 milijard, 2 milijard 102 milijard 200 na letni ravni.

Morda bi v uvodu razložila tudi to, da če ste gledali postavko rezerve, postavka rezerve izgleda zelo visoka, milijarda sto, ampak v tem sklopu so, zato je zajeto izločanje sredstev na vse sklade. V tej državi imamo 11 skladov. Največji od njih je ta hip Sklad mehanizma za okrevanje in odpornost in se prihodkovna stran se potem preko teh odhodkovne strani izloči. Zato je v bistvu mogoče pod, ne tako posrečeno, ampak tako imamo v tej klasifikaciji, da se to izloča preko preko te rezerve tako imenovane. In na sklad NOO je v 2026 predvidenih izločanje 500 milijonov evrov. V predlogu proračunov so tudi sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah. Tudi tukaj gre v bistvu za izločanje tega namenskega prihodka preko te rezerve v sklad za obnovo Slovenije. Tako da to je glavnina oziroma tukaj se financira glavnina popoplavne obnove za to poplavo iz lanskega avgusta, medtem ko imamo za nekatere druge manjše naravne nesreče tudi rezervirana sredstva v proračunih posameznih resorjev.

Mogoče še, da vas obvestim tudi glede tega, glede višine povprečnine, ker tudi občinski proračuni in transferji v občine so pomemben del tega državnega proračuna. Včeraj se je vlada seznanila z informacijo o poteku pogajanj. Tako da, čeprav je v teh dokumentih, pa tudi v zakonu o izvrševanju proračunov, je še napisan znesek povprečnine 725, smo blizu dogovora z občinami, tako da bomo to povprečnino potem ustrezno naslovili v ZIPRS. Predvidoma računamo, da bi v ponedeljek podpisali dogovor za določitev višine povprečnine za leti 2025 in 2026.

V A bilanci na podlagi teh predstavljenih parametrov ocenjujemo primanjkljaj v višini milijardo 200 oziroma milijardo 200 evrov oziroma 1,6 odstotkov BDP. V B bilanci načrtujemo pravice porabe za morebitne, torej dokapitalizacije, posojila in tako naprej v višini 452 milijonov evrov. Tukaj bi izpostavila predvsem stanovanjsko politiko, 100 milijonov evrov je načrtovanih tudi v letu 2026, tako kot tudi v letu 2026, tako kot tudi v letu 2025 za stanovanjsko politiko, se pravi, cilj je z ustrezno stanovanjsko oskrbo prispevati k varstvu družine, starejših in drugih skupin prebivalstva.

V C bilanci, se pravi glede financiranja tega salda in B bilance se načrtuje v letu 2026 za 3,1 milijarde odplačil dolga in pa za 4,3 milijarde najema posojil, se pravi, neto zadolževanje v letu 2026 je načrtovano v višini 1,2 milijardi evrov. Jaz bi se tukaj ustavila, glede na to, da ste predloge proračunov v bistvu že obravnavali tudi na drugih delovnih telesih in bi se seveda potem po potrebi še odzvala. Hvala lepa.