Hvala za besedo. Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Pred vami je zdaj v drugem branju sprememba Zakona o gospodarskih družbah, verzijam torej ZGD-M, kakor smo se pogovarjali že na splošni razpravi v Državnem zboru, tokrat prenašamo štiri direktive, ob tem, da tudi že najavljam, da ko to sprejmemo bomo že začeli pripravljati naslednji paket, ker so v parlamentu že sprejete, v evropskem, pa v evropskih inštitucijah že naslednje direktive, ki jih moramo implementirati. Zelo smo opazili, da ne mešamo implementacije direktiv in drugih ustreznih ukrepov. Najbolj pomembna zadeva, ki smo jo z gospodarstvom v tem trenutku dogovorjeni je, da takoj, ko bo sprejet ta zakon, torej upamo, da še v tem letošnjem letu začnemo usklajevati določila o vitki delniški družbi, to je ustanovitev posebne oblike gospodarske družbe, ki je zlasti primerna za start upe nekega splošnega evropskega modela trenutno ni, štiri države pa so sicer povsem različne rešitve v tem trenutku že sprejele. Mi smo medsebojno primerjavo opravili in smo pripravljeni na to, kar smo dogovorili z gospodarstvom, torej na razpravo, katera oblika je najbolj primerna in bi lahko bila del slovenskega pravnega reda.

Direktive, ki jih prinašamo, so naslednje: gre za direktivo o razkritju davčnih informacij. To poznate. Ta direktiva v Evropskem parlamentu nastala zaradi teh afer o skrivanju davčnih podatkov na takšnih ali drugačnih otokih, ki so izven jurisdikcije Evropske unije, zato je bila na ravni Evropske unije sprejeta odločitev, da gospodarske družbe, ki imajo 750 milijonov letne realizacije so dolžne v svojih poročilih prikazati pa tudi davčne podatke iz tretjih držav. Teh družb po nam dostopnih podatkih v Sloveniji relativno malo, po zadnjem preštetju jih najdemo 14.

Naslednja je direktiva o trajnostnem poročanju, to poznate, gre za zahteve, ki prihajajo tako iz splošne specializirane javnosti, pa tudi iz bančnega sistema do gospodarskih družb, da družbe obvladajo tveganja, ki so vezana tako na ljudi, na okolje in na svoje vodenje. Torej tveganja morajo biti opredeljena in tudi kako tveganja obvladovati jasno zapisano. Za razliko od sedanjega stanja, ko je tovrstno poročanje prostovoljno in ni predpisan nadzor, je novo stanje takšno, da se poroča o točno določenih kriterijih, ki jih je objavila Evropska komisija kot prilogo, in da morajo biti ta poročanja tudi revidirana.

V Sloveniji je gospodarskih družb, ki bodo na podlagi spremembe zakona, za katero bomo seveda predlagali, da jo sprejmete, tudi zaradi spremembe meril o razvrstitvi podjetij bo teh gospodarskih družb po trenutni oceni 270 plus 6, to je v promilih govorimo. V resnici tisto, kar tudi veste, pomemben del teh gospodarskih družb že v tem trenutku upravlja tveganja tudi o njih poroča nenazadnje bančni, večina bančnega sektorja, če ta tveganja niso opisana in obvladana, tudi več ne želi servisirati preko posojil gospodarskih družb, tako da tisto, kar je sedaj novost, da trajnostno poročilo prenašamo v letno poročilo gospodarskih družb, torej eno poslovno, eno obvezno letno poslovno poročilo in eno neobvezno, ki ga podjetja, marsikatero podjetje že javnostno prikazuje, trajnostno prenašamo v poslovno poročilo. S tem, ko prenašamo v poslovno poročilo, pa trditve gospodarskih družb postanejo tudi predmet revidiranja. Mi smo se z gospodarskimi družbami dosti pogovarjali tudi o tem, kar ste poslanke in poslanci opozorili ali gre za kakšno breme, prekomerno breme in zmanjševanje konkurenčne sposobnosti. Ni tovrstnih odzivov na to konkretno zahtevo, še enkrat, zato ker se gospodarske družbe na to že kar nekaj časa pripravljajo in kot drugo, ker podobne postopke vodijo že sedaj, prišlo bo pa do revidiranja. O tem smo se tudi pogovarjali v tem Državnem zboru ob sprejemanju direktiv, in ko pogledate zapisnike za nazaj, pa tudi glasovanja slovenskih poslank in poslancev v Evropskem parlamentu, boste videli, da je Slovenija tovrstno usmeritev podprla. To je, kar se tiče trajnosti.

Potem je direktiva o uravnoteženi spolni zastopanosti med direktorji. Poznano vam je, da v bistvu ko gre za zasebne gospodarske družbe, pa seveda tudi za javne, kjer je država, lokalna skupnost solastnik ali lastnik, da bi se morali in se morajo pri izboru tako nadzornih delov teh gospodarskih družb, kakor tudi odločevalcev, torej vodenja gospodarskih družb upoštevati objektivni kriteriji. Eno novo poslovodstvo zna biti učinkovito, ali izpolnjuje vse kriterije stroke, kompetenc in podobno, da eni kriteriji pa se enostavno upoštevati ne smejo. Eden od teh kriterijev je pa tudi spol, ko se izbira, kdo vodi ali nadzira gospodarske družbe. Tukaj je še vedno na ravni Evropske unije in tudi Slovenije prisotna neuravnoteženost, ki pa se prepočasi spreminja, na ravni Evropske unije se je, kar se tiče zasebnih gospodarskih družb, so se naredili prvi relativno previdni koraki. Ko boste pogledali rešitve in ste pogledali, ki so pred vami, so te rešitve takšne, da so bolj v bistvu kot predlogi. Zakaj? Zato, ker še vedno izhaja iz tega, da v nekem trenutku ko konkretni lastniki izbirajo, kdo jih vodi gospodarske družbe ali kdo nadzira in imajo vso pravico izbrati tistega, ki je bolj kompetenten, samo v primeru, če sta dva enako kompetentna, izobražena, ustrezna kadra, pa je tisto, kar je potrebno v posameznih primerih upoštevati spolno uravnoteženost, ampak usmeritev, to je prvi korak, predvidevamo, da na ravni Evropske unije bo v naslednjih letih šlo naprej. Osnovni kriterij bi v Sloveniji zajel velike gospodarske družbe, ki so na borzi, mislim, da je trenutno teh gospodarskih družb 11 v dogovoru z SDH, v dogovoru s slovenskimi nadzorniki. Gospodarskimi zbornicami in tudi sindikati smo nabor razširili, in sicer takole, da posegamo tudi v gospodarske družbe, kjer je lastnik ali večinski lastnik država oziroma lokalna skupnost, torej država manjši, mislim lokalna skupnost. Zakaj? Zato, ker pri pomembnih ukrepih država mora biti zgled. In pri tem dodatnem naboru se število obligacij poveča iz 11 na nekaj čez 30 oziroma na 41. To je ta direktiva.

Z zakonom prenašamo še eno direktivo in to je direktivo o kriterijih o prilagoditvi meril velikosti družb. Namreč eno od meril je tudi so sredstva ali kapital, drugo merilo je tudi letna realizacija in v zadnjih desetih letih je bila v Evropski uniji inflacija, mislim da, skoraj 30 odstotkov in s to spremembo direktive in implementacije te finančne kazalnice, kazalnike povečujemo za 25 odstotkov, če je bila pred tem pred spremembo letna realizacija kot meja za uvrstitev med srednjo in veliko gospodarsko družbo 40 milijonov, bo sedaj, ko bo zakon sprejet, 50 milijonov. Podobna sprememba se bo iz 20 na 25 dogodila tudi pri sredstvih. Kaj je to, kakšen praktični učinek v Sloveniji to prinese, če imamo po sedanjih merilih 540, približno 540 velikih gospodarskih družb bo po novih merilih, po teh kriterijih velikih gospodarskih družb, nekaj čez 270. Zdaj seveda za ostalih 270 to predstavlja nekoliko administrativno razbremenitev, vendar najavljam pa, da v kolikor bo v naslednjih letih še vedno inflacija, bomo na ravni Evropske unije na pet ali na deset let ta merila korigirali, ker smo to dolžni narediti.

Imamo še dva predloga, ki sta, ki sta del tega zakona, mislim, da sta nesporna. En predlog je predlog tržne inšpekcije, to je predlog, da mora biti vidno ime firme tam, kjer je sedež firme. To v večini primerov, tudi kadar vodijo računovodstva sedež firme že v tem trenutku tako tudi delajo, v kolikor pa tega ne, pa bodo sedaj dolžna delati. To ni neka administrativna obremenitev. Kot drugo pa na predlog financ prenašamo v naš zakon definicijo subjekta javnega interesa.

Dovolite, gospa predsednica, da se opredelim tudi do amandmaja Nove Slovenije, ki je vložen. Tukaj moram ugotoviti, da s strani gospodarskih partnerjev, s katerimi mi sodelujemo, to so gospodarska zbornica, obrtna, trgovinska, nismo dobili tako, da bi meni bilo znano tovrstnih pobud.

Drugič, omejitve pri ustanavljanju novih deoojev, to je, pardon, to je jara kača, ki jo Slovenija skuša reševati vsaj od leta 2011 naprej, takrat se spomnite, da zaradi velikih zlorab, ki so bile zlorabe do konkretnih ljudi, do poslovnih partnerjev in države, so nastali predlogi, enega od teh predlogov je bil nosilec takrat opozicijski poslanec gospod Žerjav, pa potem so bili novi predlogi, mislim tudi gospa Kertova, da ste bili državna sekretarka v letu 2013, ko je novi predlog in ti predlogi so se stopnjevali, za to, da se zaščiti ljudi, partnerje in tudi državo. Ne moreš narediti škode konkretnemu človeku, firmo, in takoj ustanoviti dodatno firmo, da na podoben način deluješ naprej. Zanimivo je, da leta 2015, ko ste se, smo se takrat pogovarjali o novih omejitvah, je ravno nosilec sedanjega predloga, da umaknemo neke omejitve, zahteval obdobje pet let omejitve, ne samo tedanje, ki je bilo, mislim da šest mesecev ali tri mesece. In v tem trenutku pristojno ministrstvo ob tem, da ni pobud, ob tem, da se v slovenskem sistemu še vedno delajo zlorabe, enostavno ne more podpreti varovalke, ki ščiti ljudi, poslovne partnerje in države. Hvala za besedo.