Ja, najlepša hvala, predsedujoča.

Seveda to, kar smo zdaj slišali od kolega Hoivika pač kaže na nerazumevanje problematike predvsem pravnega dela in pa čisti populizem, pa tega smo pravzaprav že navajeni. Pomembno je, da zakon oziroma novela Zakona o parlamentarni preiskavi odpravlja ugotovljeno protiustavnost Zakona o parlamentarni preiskavi trenutno veljavnega, in sicer kar v treh odločbah. In seveda jaz verjamem, da je tudi poslancem opozicije popolnoma jasna ustavna določba, ki pravi, da takrat, ko se odpravlja ugotovljeno protiustavnost, da pač takrat ni mogoče razpisati zakonodajnega referenduma; ta je nedopusten, saj bi na tak način potem neustavnost še naprej trajala. Tako, da okrog tega kako se sprašuje ljudi, seveda se jih vpraša o pomembnih vprašanjih. Druga stvar pa je, da so ljudje izvolili nas poslanke in poslance, da odločamo v njihovem imenu in pa seveda, da se od nas se tudi nekako pričakuje, da poznamo ustavo, da poznamo pravo in da vemo v kakšnem okviru se politika lahko giblje. Jaz se seveda z mnenjem Zakonodajno-pravne službe povsem strinjam, niti ne razumem zdaj, kje se Zakonodajno-pravna služba naj bi strinjala s predlagatelji v tem primeru, ko je gospod Hoivik govoril, ampak dobro, pustimo to zdaj, ne. Lahko pa rečem, da ena stvar pa je prišla pravzaprav na vašo iniciativo Poslanske skupine SDS, konkretno tudi gospoda Tanka, ko je Ustavno sodišče tisto prvo odločitev, ki jo je sprejelo leta 2011 sprejelo ravno zato, ker ste vi zahtevali presojo ustavnosti Zakona o parlamentarni preiskavi. Vi ste to zahtevali, vi ste zaznali, da je to lahko protiustavno, pravilno ste to zaznali in Ustavno sodišče je tudi ugotovilo, da je to protiustavno. Če vam mogoče zdaj to ne ustreza več, ker so drugačne okoliščine, je to druga zgodba, ampak pravno je pa zadeva stoji, tako kot seveda stoji tudi v drugih, v drugih dveh odločitvah Ustavnega sodišča in tako kot, sem prepričana, stoji tudi v noveli Zakona o parlamentarni preiskavi. Glede pritiskov na Ustavno sodišče, ker smo slišali, da naj bi bili neki pritiski, kolega Hoivika pozivam, da naj pove, ker kolega Hoivik zdaj seveda veliko govori o raznih stvareh, ki naj bi se dogajale, pritiski taki in drugačni, kateri pritiski so to, kdo jih izvaja. Nič se smejati kolega Hoivik, ni hecno, vam resno povem, da ni. Na kakšen način se ti pritiski dogajajo, kaj se dogaja, ali kdo hodi na Ustavno sodišče ali kdo s kom komunicira ali kdo komu kaj ponuja za odločitev. Prosim, da vi to jasno poveste, ker take stvari se ne smejo dogajati, a ne? Pritiski na Ustavno sodišče nedovoljeni se absolutno ne smejo dogajati in če boste vi zdaj s tem začeli govoriti, opletati populistično, bom jaz vedno se odzvala in bom zahtevala, da točno poveste, kdo je to, kaj počne, ali je dobil v zameno kaj, ali gre tukaj za kakšno podkupovanje ali kaj, zaradi tega ker je tega zdaj pa res res dovolj, no, da to poslušamo. Ker potem si državljani lahko mislijo marsikaj; ko pa bodo enkrat videli, da itak ne veste povedati nič, ne, gre pa za čisto izmišljotino.

Kar se tiče Palestine, ja, Ustavno sodišče je seveda povsem pravilno presodilo, da v tej zadevi ne more odločati, ker sklep o priznanju Palestine ni tak akt, o katerem bi, o katerem bi lahko odločalo Ustavno sodišče, to je verjetno tudi vam zelo jasno. Se pa vprašajte, vsi tisti, ki tako, ki vam gre to tako na živce, da je pač Republika Slovenija priznala neodvisno in samostojno državo Palestino, dajte se vprašati ... Pa ne, saj, saj vi se v bistvu pravzaprav ne rabite vprašati, ker veste, ampak drugi naj se vprašajo, kakšen je vaš namen. Kakšen je vaš namen? 40 tisoč ljudi je bilo ubitih, med njimi tisoče in tisoče otrok, dojenčkov. Kakšen je vaš namen? / oglašanje iz dvorane/ Me bo opozorila tudi predsednica. Kakšen je vaš namen, kaj zasledujete? Kaj zasledujete, ne? Sram naj vas bo. To je pa moje osebno mnenje, sram naj vas bo. Dobro, sprejemam opozorilo, spoštovana predsednica, ne bom več o tem.

V glavnem, jaz seveda povsem podpiram mnenje Zakonodajno-pravne službe, sem ga spoštovala tudi v postopku samega sprejema novele sprejema, v postopku, ko se je, ko smo obravnavali samo novelo Zakona o parlamentarni preiskavi, ker se je v zakonodajnem postopku, čemur je tudi namenjen zakonodajni postopek, spremenila ta novela, kar se je upoštevalo pripombe Zakonodajno-pravne službe. Tako, da v bistvu bom rekla, da celoten proces, a ne, in sprejema, sprejemanja novele do sedaj tega sklepa o nedopustnosti referenduma je en tak, en tak primer vsega, kar se lahko uporabi v zakonodajnopravnem postopku, to se pravi vseh manevrov, s katerimi se lahko ovira uveljavitev nekega zakona. Vsega ste se poslužili, čisto vsega, v zakonodajnem postopku, populističnih momentov, potem predloga za razpis posvetovalnega oziroma zahteve za razpis posvetovalnega referenduma, potem je prišel veto. Potem, ko smo končno le izglasovali ta zakon z večino takšno kot je potrebna po vetu, ste pa šli še z, ste pa šli še s tem referendumom, še z zakonodajnim referendumom. Ko smo sprejeli sklep o nedopustnosti zakonodajnega referenduma, zdaj to napadate na Ustavnem sodišču. Pa, veste, jaz bi vam svetovala, da počasi nehajte, zaradi tega ker moje predvidevanje je, da, ampak to je moje predvidevanje, nočem prejudicirati, kaj se bo zgodilo, da bo ta sklep zdržal, da bo, da bo vaša zahteva zavrnjena, ker pravno povsem stoji. Tako, da v bistvu je to en tak odličen primer, kako nekdo uporablja institute, čisto vse, samo za to, samo za to, da doseže ne uveljavitev zakona, ki mu pač ni všeč, čeprav pravno zakon seveda povsem stoji, in ne samo to, uresničuje odločitve Ustavnega sodišča, od katerih je prva iz leta 2011 sprejeta na vašo lastno pobudo.

Hvala lepa.