Hvala lepa. Lep pozdrav spoštovani predsednik, vsi poslanci, hvala za to priložnost!

Sicer ste prvo navajal UKC Maribor, če je to bolj vroča tema, ampak če ste me pozvali lahko bom izkoristil moje minute In se zahvalil za to priložnost, kajti investicije v zdravstvu tako kot ste sam omenil, so v zadnjih desetletjih res šepale. Infrastruktura, zdravstvena je izjemno slaba po celotni Sloveniji, posebno v najbolj vrhunskih centrih, terciarnih centrih, kakor je UKC Ljubljana, UKC Maribor, je bilo verjetno mačehovski odnos kogarkoli, tistega ki je odločal. Najhujši. Vidimo namreč, da sistem je omogočal, da se zdravstveni domovi gradijo po visokih standardih, verjetno tudi zato, ker je bistveno lažje poslovati pozitivno na primarnem nivoju, kljub temu, da ljudje nimajo osebnega zdravnika, vsaj vsi. Vedno, ko se višamo v kakovosti, zahtevnosti oskrbe in s tem tudi seveda stroški bolnikov se izkaže, da predvsem UKC zelo težko iz sredstev, ki jih pridobivata, vzdržujeta stanje na nekem zadovoljivem nivoju. Mogoče za vas pomembno informacijo. Mi smo zdaj v zadnjem letu zelo natančno pregledali in preračunali, UKC Ljubljana bi na leto potreboval 30 milijonov amortizacije za to, da bi vzdrževal celotno operativno dejavnost na tem nivoju kakršno ima. Seveda teh 30 milijonov več desetletij ni bilo in zdaj smo v zelo težkem položaju, jaz sem že sedel na tem stolu, mislim, da skoraj leto in pol nazaj ali dve, tema je bila podobna, lahko ponovim isto. Vsak, ki se je znašel verjetno tako v odločevalski funkciji, kot je vaša, kot takšni, kot je moja, je verjetno želel narediti nekaj ampak problem je bil, da projekti niso bili vodeni skozi leta na način, da bi omogočali trajnostni razvoj. Tri tedne nazaj, če mi dovolite, vam povem izkušnjo, bili smo v Dunaju, na Dunaju, AKH Dunaj, to je največja bolnišnica v Avstriji, Dunaj ima šest regionalnih bolnišnic, ena AKH, približno obseg je kot UKC Ljubljana, 8500 zaposlenih, 1500 zdravnikov, 1500 postelj, naredijo nekaj več transplantacij, ampak sicer smo zelo, zelo primerljivi. Direktor je isto povedal, dokler so iz leta v leto ali na dve, tri leta spreminjali projekte, nikakor niso mogli izpeljati nobene prave investicijske spremembe. Zdaj so se konsolidirali, predvsem zato, ker je politika stopila skupaj in se ne prepira več. Tam je sicer lastništvo AKH je delno države, delno mesta in je v tem odnosu so bili lahko težave, in ko so, ko so vse te politične sile ugotovile, da je izvrstno delovanje AKH osrečuje bolnike, jim daje zdravje, zvišuje BDP celotnega mesta in države, takrat se je zagon investicij začel in kljub temu so imeli težave. Celotna investicija na področju AKH je bila predvidena za milijardo 200 milijonov evrov do leta 2030, to imam en članek iz leta 2022, kjer so ugotovili, da zaradi inflacije so morali za 300 milijonov povečati in so se potem ob pomanjkanju denarja 500 milijonov znižali, tako da bodo zdaj do leta 2030, to so sveži podatki, tri tedne stari, porabili 900 milijonov, od tega bodo recimo samo za prenovo ene od stavb, ki je malo manjša kot je UKC Ljubljana, in delali bodo to, kar bomo delali mi, iz več posteljnih sob delali dvoposteljne sobe, dajali toaletne prostore v sobe, bodo za približno enako kvadraturo porabili šest let in 120 milijonov evrov. Projekta pa še niso začeli. Veste zakaj? Zato, ker tudi oni so planirali, da bodo ustanovili modularno bolnišnico, kamor bodo premestili paciente, in to se jim vleče že šest let. Tri leta že zamuja ta modularna bolnišnica in zato niso projekta še uspeli konkretno štartati. Za samo modularno bolnišnico za 130 postelj bodo dali 40 milijonov evrov in pričakujejo, da jo bodo letos zaključili in takrat štartali s prenovo, torej želim povedati, prenove v zdravstvu so izjemno zahtevne, predvsem v delujočih bolnišnicah, kjer nimate kam s pacienti. Zdravstvo pa morate ves čas izvajati. Mi ne moremo ustaviti. Mi ne moremo avtoceste zapreti preko noči, ne moremo. 24 ur na dan smo dostopni, predvsem govorim o teh največjih bolnišnicah, kot je UKC Maribor, Ljubljana. Zavedati se morate, da mi držimo gor celoten zdravstveni sistem. Ker če se, naj mi opravičijo, ampak če se kakšna manjša bolnišnica tudi ustavi, sistem tega ne bo močno začutil. UKC Ljubljana, UKC Maribor in hvala, in jaz bi Celje, hvala, da ste nas izbrali, ker smo res najbolj pomembni, pa držimo celoten zdravstveni sistem. In te spremembe potem kratek čas vodi v to, da so projekti neoptimalno pripravljeni. Neoptimalno pripravljen projekt pa pomeni, da je potrebno, na primer na nivoju UKC Ljubljana, projekt je bil, se mi zdi sicer, ampak ne želim biti političen, samo strokovno bi rad govoril, bil je že pred to Vlado začet, sredstva so bila nenadoma na voljo, projekt je bil deloma narejen na mizi in se je začel, dajmo. Ampak ko se je stroka vklopila v projekt se je ugotovilo, da ni čisto v redu. Ne moremo mi prenoviti bolnice za tretje tisočletje in delati šest posteljnih sob. Namreč, tak je bil projekt v štartu. In ko je stroka dala seveda svoje poglede, je bilo ugotovljeno, da je treba projekt nekoliko izboljšati, ker mi ne obnavljamo zdaj starih oken. Mi delamo moderno bolnišnico za tretje tisočletje, če jo želimo, lahko je ne želimo, ampak vsi jo bomo zagotovo potrebovali, ker to, kar nudimo mi, Univerzitetni klinični centri, ne bo noben zasebni ali katerikoli lastnik drugi kot državni vam zagotavljal, ker mi zdravimo 24 ur na dan najtežje bolnike, ki prinašajo zagotovo ne dobička. Torej, vsa ta nekontinuiteta nas porine v časovne stiske, nato se potem seveda projekti, treba jih je dopolnjevati, zahtevajo anekse, to se seveda interpretira na vse mogoče načine, nas noben niti ne vpraša. Objavljajo se članki, ki so popolnoma bi rekel nepopolni, vsaj lahko bi bili bolj poglobljeni, na primer ta v dvigalih, kjer je v bistvu se spregledalo, da 800 tisoč evrov te podražitve je v bistvu statična sanacija UKC Ljubljana, saj seveda želimo, da bo UKC Ljubljana statično saniran, kar ni bilo predvideno v prvotnem projektu. Ampak zdaj, ali bomo centralno bolnišnico, ki stoji na potresnem območju prenovili in ko bo potres, bo prva, ki bo izpadla. Torej, vse to moramo sproti popravljati in ja, težko je, zelo je težko. In zato jaz prosim, prosim vse politične sile, da dajmo se skupaj, ker tu govorimo o zdravstvu in povsod v Evropi je težko zdravstvo sploh ga še vzdrževati, težko je infrastrukturno ga podpirati. In če se to zlorablja ali pa kakorkoli so te, bi rekel, ali pa so razumevanja, recimo temu razumevanja teh postopkov tako nasprotna, ne bomo naredili nič. Ampak UKC Ljubljana, če neha delovati vam, jaz ga zagotovim je konec, ne za to vlado, za vse naslednje vlade, ker UKC Ljubljana v petih do desetih letih nazaj ne boste postavili, noben med nami je ne bo postavil. To traja desetletja, da se stroka tako lahko konsolidira. Drugo je, če vam neki zdravstveni dom, drugo je, če kakšna bolnišnica mogoče klecne, to se da kompenzirati. UKC Maribor, UKC Ljubljana, tudi v SB Celje, verjetno Onkološki inštitut so pa tiste inštitucije, za katere prosim veliko razumevanje, veliko enotnost. Tukaj moramo nekaj narediti skupaj. Mi se trudimo, jaz garantiram za UKC Ljubljana, da pri nas korupcije ni. Naj mi jo kdo pokaže. Ni je. Mi smo veliko postopkov izvedli tako na nabavi, kot na drugih in ne verjamem. Imam pa sam težave, prav zaradi tega, ker ko se človek trudi zagotoviti seveda vso zakonitost poslovanja in loviti roke, potem nekako zelo oteženo izpade poslovanje, kajti zelo je oteženo dobavitelje kakorkoli prepričati v nižje cene, če so roki izjemno kratki, ljudje pa potrebujejo storitve. In tukaj je res, moram reči, prostor izjemno ozek. Če pa pogledam naše cene celokupno, kot sem rekel prej, ga recimo primerjam z AKH Dunaj, lahko ugotavljam, da so naše cene zdaj, kot jih imamo, približno za eno tretjino nižje. V strukturi, ki smo jo tudi analizirali glede na kaj se je gradilo pri nas in kaj se je gradilo v Evropi mislim, da so naše cene, gospod Dolinar, mogoče mi vi lahko pomagate, da ne bom kaj napačno povedal, od ene tretjine do polovične cene približno, kolikor se gradi tudi v Evropi. Torej, pavšalno govoriti, da se denar zapravlja za investicije v zdravstvu je absolutno napaka. Edino kjer bi rekel, da se denar, javni zapravlja je, ko se ne investira v zdravstvu. Takrat tisti denar je pa mogoče res izgubljen, tako da hvala lepa.