Hvala lepa.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!

S predlogom zakona, ki je danes predmet obravnave, se v Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank prenašajo zadnje spremembe EU Direktive o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij - to je tako imenovana Direktiva o reševanju bank -, ki so posledica sprejema EU direktive glede določenih vidikov, minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti. Dodatno se v predlogu zakona predlaga tudi podaljšanje delovanja Nacionalnega sklada za reševanje bank z višjo ciljno ravnjo sredstev, ki bo po predlagani ureditvi zagotavljal sredstva za financiranje instrumentov za prisilno likvidacijo bank. Sredstva tega sklada pa se bodo lahko uporabila tudi za izplačilo jamstva za vloge v primeru stečaja banke. Spremembe Direktive o reševanju bank, ki se prenašajo v naš pravni red s predmetnim predlogom zakona se nanašajo na izpolnjevanje zahteve bank glede zagotavljanja ustrezne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti za kritje izgub v primeru težav banke. Ta zahteva je namreč prva obrambna linija banke, saj se s temi finančnimi instrumenti vnaprej zagotovijo zadostna sredstva za primer, da gre banka, zaradi težav v nadzorovani postopek reševanja, kar je v skladu z načelom Bančne unije, da sredstva za kritje izgub prispevajo delničarji in podrejeni upniki banke, ne pa davkoplačevalci. V primeru čezmejnih bančnih skupin bodo predlagane spremembe zagotovile sorazmerno in pravično obravnavo odbitkov finančnih instrumentov pri izračunavanju te zahteve za posamezno banko v čezmejni bančni skupini in s tem enake konkurenčne pogoje različnih čezmejnih bančnih struktur. S temi spremembami se tudi prepreči prenašanje kritja izgub na banke v čezmejni bančni skupini, ki same niso v postopku reševanja.

Druga bistvena sprememba, ki jo prinaša predlog zakona pa je podaljšanje delovanja Sklada za reševanje bank do 31. decembra 2030, saj bi sicer obstoječi sklad prenehal delovati 31. decembra letos. S predlogom zakona se hkrati omogoči, da se sredstva tega sklada lahko namenijo za financiranje instrumentov za prisilno likvidacijo bank. Omogočeno pa bo tudi posojanje teh sredstev v skladu za jamstvo vlog v primeru, ko ta sklad ne bo razpolagal z zadostnimi sredstvi za izplačilo jamstva za vloge. Obenem se predlaga tudi povišanje ciljne ravni tega sklada z 2,3 odstotka na 3 odstotke vsote vseh zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji, in sicer po stanju na dan 30. septembra 2014 - kar bodo zagotovile banke in hranilnice z dodatnimi likvidnimi sredstvi v obliki varnih in likvidnih naložb, ki predstavljajo zavarovanje za izredno vplačilo denarnih sredstev v primeru potrebe po zagotovitvi dodatnih sredstev za izplačilo jamstva za vloge.

Poleg teh sprememb se s predlogom zakona delno prenašata še dve EU direktivi. In sicer, Direktiva glede digitalne operativne odpornosti za finančni sektor in Direktiva glede vzpostavitve in delovanja enotne točke dostopa, odpravlja pa se tudi pomanjkljivosti pri prenosu direktive o reševanju bank.

Na koncu naj poudarim, da spremembe, ki se nanašajo na določitev zahteve glede zagotavljanja ustrezne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti ob upoštevanju strukture bančnega sektorja, ne bodo imele pomembnejšega vpliva na ta sektor. Prav tako povišanje ciljne ravni sklada za likvidacijo bank v obliki dodatnih likvidnostnih rezerv bank ne bo vplivalo na poslovni izid bančnega sektorja. Bo pa pomembno vplivalo na nemoteno zagotavljanje zadostnih sredstev za izplačilo zajamčenih vlog v primeru stečaja manjše banke ali hranilnice in s tem tudi zmanjšalo verjetnost porabe proračunskega denarja v obliki kratkoročnih posojil države.

Vlada soglaša tudi z amandmaji, ki so bili vloženi k predlogu zakona, saj ustrezno naslavljajo pripombe iz mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

Na podlagi navedenega predlagam, da predlog zakona in predlagane amandmaje podprete. Hvala.