Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Lepo, pozdravljeni spoštovane poslanke in spoštovani poslanci.

Moj odgovor se nanaša na objavljen dokument, ki je bil podlaga za sklic izredne seje, čeprav je bil danes malo bolj strnjeno prikazan. Pa mi dovolite, da zaradi v izogib res napačnim interpretacijam, ki jih je v javnosti veliko preveč in so tudi zaradi tega tako prebivalstvo kot morda tudi kateri poslovni odjemalci zmedeni, mi dovolite, da si vzamem nekoliko več časa za res strokovno obrazložitev reforme, ki je izjemnega pomena za doseganje ciljev, ki smo si jih z energetsko politiko zastavili.

V navedenem dokumentu, ki je podlaga za sklic te seje, gre za trditve, ki nimajo nobenega resnega strokovnega argumenta, temveč so pavšalne in predvsem populistične in se opirajo na nekritično povzemanja posameznih medijev. Nov sistem temelji na obsežni študiji, ki sta ga na podlagi obsežne analitike podatkov o stanju v omrežju, na podlagi strokovnih pravil in evropske zakonodaje ter ciljev energetske politike zasnovali dve znanstvenoraziskovalni instituciji: Elektroinštitut Milan Vidmar in Univerza Comillas, ob zunanjem presojevalcu, sodelavcu Univerze v Firencah, od koder izvira teorija regulacije, ki je razširjena v vseh državah članicah EU. Da je nova metodologija oblikovanja obračuna in tarif zelo dobro domišljena, strokovno pravilna in primer dobre prakse, prepoznava ter izrecno izpostavlja tudi Acer(?). Evropska in nacionalna energetska politika naslavlja izrazito povečanje rabe električne energije do leta 2050, in to predvsem zaradi elektrifikacije, ogrevanja in prometa. Ta pot je zaradi cilja opuščanja fosilnih energentov nujna in je ni več mogoče obrniti. Toda ali je samo po sebi umevno, da bomo to energijo lahko pripeljali do odjemalcev? Nikakor ne. Omrežje je hrbtenica zelenega prehoda in nujne bodo naložbe v elektroenergetsko omrežje. To nas lahko veliko stane. Že v samo v naslednjih desetih letih je ocena, da bomo za naložbe v omrežje potrebovali namesto dosedanjih 1,5 milijarde evrov več kot 4,5 milijarde evrov, glavni vir financiranja naložb pa je omrežnina. Elektro distribucijska podjetja so v zadnjih desetih letih na leto realizirala med 120 in 160 milijonov evrov naložb. V naslednjih desetih letih je načrtovano, da bo potrebno letno realizirati tudi za več kot 400 milijonov evrov naložb. To bo imelo velik vpliv na omrežnino in odjemalce. Vprašanje pa je, ali bo izvedba teh naložb tudi dejansko izvedljiva. Ali lahko kaj naredimo, da bo ta prehod hitrejši in tudi stroškovno učinkovitejši? Lahko in tudi moramo. Evropska zakonodaja izrecno nalaga tako regulatorjem, kot elektro operaterjem, da nova bremena vključijo v sistem na stroškovno učinkovit način in tudi odjemalcu omogočijo, da sodeluje pri prilagajanju odjema in s tem optimalnemu razvoju omrežja. In prav to omogoča prenova obračuna omrežnine, saj nas opozarja, kdaj je omrežje najbolj obremenjeno, in daje priložnost, da z razbremenjevanjem omrežja prispevamo k hitrejšemu vključevanju novih bremen, predvsem toplotnih črpalk in električnih polnilnic v sistem, za kar si moramo prizadevati vsi. Z razdelitvijo leta na dve sezoni ozaveščamo odjemalce, da je in bo omrežje v hladnejšem delu leta bolj obremenjeno, zato je strošek uporabe omrežja v tem obdobju višji. Hkrati izpostavljamo tudi dneve in ure, ko je omrežje najbolj obremenjeno in z uvajanjem srednje obremenitve omrežja znotraj današnje višje tarife odjemalcem dajemo priložnost, da takrat, ko je to možno, uporabo energetsko intenzivnih porabnikov zamaknejo v obdobje, ko je omrežje manj obremenjeno. Na ta način lahko odjemalec zniža svoj trenutni strošek in prispeva k zniževanju potrebnih naložb v prihodnost. Ali morajo sedaj vsi odjemalci v obdobju, ko je omrežje najdražje, izklopiti vse svoje naprave in sedeti v temi in mrazu ter bedeti celo noč, da lahko kuhajo, perejo in likajo?

Nikakor ne. A žal zaradi številnih zavajajočih in neresničnih informacij so predvsem tisti odjemalci, ki jim dejansko ni treba narediti nič, pa bodo plačevali na leto manj omrežnine, prestrašeni in zaskrbljeni. Več kot leto dni v Agenciji za energijo vlagamo napore v to, da javnost ustrezno informiramo in prebivalstvo razbremenimo skrbi, ki jih imajo. Številni osrednji mediji v zadnjem obdobju zelo korektno poročajo o razlogih in učinkih nove omrežnine, za kar smo jim izjemno hvaležni. Žal so zavajajoče in neresnične informacije o posameznih manj branih medijih še vedno izrazito prisotne. Prav te pa v sklicu današnje izredne seje nekritično povzema tudi predlagatelj, ki citira navedbe in primere, objavljene v časniku Finance. Agencija je na ta medij naslovila, da se neresnične trditve popravijo, a se do danes to žal ni zgodilo. Ob tem me v poplavi neresničnih informacij na vseh naših področjih življenja resnično skrbi za našo prihodnost.

V nadaljevanju se bom opredelila na konkretne navedbe iz sklica današnje seje. Pod prvič, ali elektro operater enostransko določi obračunsko moč in ali ima odjemalec pravico do pravnega sredstva? Kako torej ravnati, ko pride do zmote oziroma napake? Trditev, da odjemalec nima pravnega sredstva, je popolnoma napačna. Pravno varstvo je zagotovljeno. Odjemalec, ki se z odločitvijo elektrooperaterja ne strinja, lahko zahteva, da elektrooperater ponovno preveri, ali obračunska moč temelji na pravilnih podatkih. Elektrooperater pred določitvijo dogovorjenih moči opravi že prvo validacijo merilnih podatkov in morebitne izpadle meritve in manjkajoče podatke po jasnih pravilih, ki so veljala že v prejšnjem načinu obračuna, sedaj so ustrezno prilagojena nadomesti, pri čemer se nadomeščeni podatki ne uporabijo za določitev dogovorjene moči, niti se na njihovi podlagi ne obračuna morebitna presežna moč, kar je v korist odjemalca. Če elektrooperater ugotovi na podlagi zahteve odjemalca za ponovni pregled, da so meritve pravilne, popolne in se odjemalec še vedno ne strinja, lahko poda zahtevo za odločanje na Agencijo za energijo. Agencija je že od njenega obstoja dalje pristojna za reševanje sporov med odjemalci in elektrooperaterji. Pravno varstvo je torej zagotovljeno. Zoper odločitve agencije je možen tudi upravni spor. Pri tej trditvi se predlagatelj današnje seje sklicuje na primer, ki je ponovno povzet iz časnika Finance. In prav za ta primer smo zahtevali popravek, ki ga ni bilo. Objavljena je bila namreč slika, ki se nanaša na zgolj devet mesecev koledarskega leta za posameznega odjemalca in prikazuje zgolj dva meseca višje sezone januar in februar, čeprav se za določitev dogovorjene moči vzamejo podatki celotne višje sezone, torej štirih mesecev. Ta odjemalec se je obrnil tudi na elektro distribucijsko podjetje in na agencijo. Pri preveritvi podatkov je elektro operater ugotovil, da je bilo z meritvami vse v redu, odjemalcu smo na agenciji odgovorili pisno, v kasnejšem telefonskem pogovoru pa je odjemalec sam povedal, da je takrat ogreval svojo dovozno pot, torej ni šlo za napako moči, kot jih je določil elektro operater je torej dejansko dosegel kljub kratkotrajnosti obremenitve je elektro operater takemu odjemalcu moral zagotoviti zanesljivo oskrbo. Omrežje mora biti načrtovano tako, da odjemalcem v vsakem trenutku zagotavlja njihovo maksimalno moč odjema, tako kot tudi most mora biti skonstruiran tako, da zmore prenesti najtežji tovornjak, pa čeprav se ta pelje čez le enkrat na leto. Stroške, ki so s tem povezani, pa je treba med odjemalce pravično porazdeliti, in sicer glede na to, koliko njihova raba prispeva k potrebnim obdavčitvam omrežja. Če jih ne plača odjemalec, ki jih povzroči, jih bo namesto njega plačal nekdo drug. Predlagatelj današnje seje navaja tudi izračun, ki je popolnoma nepravilen in neresničen. To gospodinjstvo, ki med drugim ogreva tudi svoj dovoz, bi naj namesto dosedanjih 9 evrov na mesec v višji sezoni, ko sončna elektrarna ne proizvaja elektrike, plačeval namesto torej 9 evrov 140 evrov omrežnine oziroma v celi zimski sezoni. Po navedbah iz sklica te seje v 4 mesecih namesto 36 evrov kar 560 evrov omrežnine. To je neresnica in se sprašujemo od kod so ti izračuni. Pa smo ga naredili sami, če predpostavimo, da ta odjemalec samo proizvodnjo s samo proizvodnjo pokrije na letni ravni. Svojo porabo energije, to je sistem letnega neto obračuna, so stroški omrežnine povezani le s plačilom za moč in če predpostavimo, da je dogovorjena moč za vse časovne bloke 17 kilovatov to je najslabši možen scenarij, največ, kar mu je moč obračunati, je izračun omrežnine za moč sledeč: mesečni znesek v višji sezoni je torej 79 evrov ne 140 evrov, v nižji pa 18 evrov, skupaj letno 467 evrov letno, kar je veliko manj kot 560 evrov v štirih mesecih.

Naslednja trditev: v realnem času ne more odjemalec preveriti obračunske moči, to lahko preveri šele naslednji dan, presežna moč pa mu bo zaračunana. V prehodnem obdobju gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem, ki do sedaj niso bili merjeni, presežna moč ne bo obračunana, če dogovorjene moči, predlagane s strani elektrooperaterja, ne bodo spreminjali. Dogovorjena moč je določena na podlagi treh največjih konic oziroma obremenitev omrežja na podlagi 15-minutnih meritev, zato se po mnenju agencije ob nespremenjenih navadah odjemalcem ni treba bati prekoračitev. Ali je temu res tako, bo pokazalo dvoletno prehodno obdobje. Agencija bo mesečno spremljala podatke o morebitnih presežnih močeh in po potrebi ukrepala oziroma nadgrajevala metodologijo. Nujno pa je, da morebitne spremembe metodologije delamo na podlagi dejanskih meritev dejanskih učinkov in ne na podlagi pavšalnih in populističnih trditev. Ob tem bi rada opozorila, da je v Sloveniji vsem odjemalcem, ki bodo obračunavani na podlagi 15-minutnih merilnih podatkov zagotovljen brezplačen lokalen dostop do merilnih podatkov v realnem času na pet sekundni ravni prek uporabniškega vmesnika na pametnem števcu. Torej trditev, da odjemalec v realnem času ne more preveriti obračunske moči, ne vzdrži. Odjemalcu je omogočeno sprotno preverjanje moči odjema, ta dostop elektrooperater zagotavlja skladno z zahtevami izvedbene uredbe Komisije Evropske unije z dne 6. junija 2023 o zahtevah za interoperabilnost ter nediskriminatornih in preglednih postopkih za dostop do merjenih podatkov in podatkov o porabi. Za obdelavo podatkov mora poskrbeti odjemalec sam, ki si tudi obdelavo prilagodi svojim potrebam. Vsak odjemalec pa mora sam presoditi, ali bo svojo rabo nadzoroval v realnem času, predvsem z vidika svoje zmožnosti ukrepanja v realnem času. Ob tem je tudi odvisna vračilna doba naložbe v zagotovitev obdelave podatkov, ki je sicer lahko izjemno kratka, tudi leto ali manj. V postopnem prehodu v aktivnejšo vlogo je upravljanje dogovorjene moči zadosten mehanizem, saj omogoča načrtovanje odjema vnaprej za brezskrbno uporabo omrežja.

Tretja trditev: sistem ne deluje, Gen-I ne razpolaga z vsemi podatki, ki jih potrebuje, in NSi navaja, da bodo trgovci v primeru napačno obračunane presežne moči dobivali reklamacije. Ki pa jih ne bodo mogli reševati, saj s podatki ne razpolagajo. Navedeno ne drži, gre za ponovno pavšalne in napačne trditve. Presežna moč se dve leti za gospodinjstva in male poslovne odjemalce, ki jim dobavitelji izstavljajo enotni račun, ne zaračunava, če dogovorjenih moči ne bodo spreminjali. Dobavitelji so res izpostavljali, da niso opravili vseh potrebnih testiranj, zato je agencija ravnala odgovorno in junija letos sprejela odločitev za prestavitev novega obračuna na 1. oktober. V tem času so bila opravljena obsežna testiranja, vsi deležniki so zelo dobro sodelovali in iskali rešitve za odpravo ugotovljenih napak in na podlagi tega so vsi elektrodistribucijska podjetja, informatika in Eles podali skupen dokument, da obvladujejo tveganja in da je sistem pripravljen na začetek obračunavanja s 1. oktobrom. Zadnja poročila o izvedenih testiranjih dokazujejo, da je dosežena ustrezna razpoložljivost in kakovost podatkov za izvajanje obračuna po novem načinu. Enako je sklepati iz poročila o stanju prilagoditve informacijskih sistemov v domeni gospodarskih javnih služb, vse podatke za obračun dobaviteljem zagotavljajo elektro operaterji, oblikovana pa je tudi posebna skupina za obvladovanje tveganj.

Četrta trditev: nov sistem je zapleten, nepravičen in nespodbuden za odjemalce, saj naj bi uvajal kazni, gospodinjstva pa bodo prisiljena vgraditi dodatne krmilne sisteme. Nov sistem ni tako zapleten, kot se ga žal predstavlja. Na nas se obračajo mnogi uporabniki, tudi takšni, ki že zelo dobro poznajo možnosti in priložnosti. Res pa gre pri gospodinjskih odjemalcih, ki do sedaj niso bili merjeni, za novost. Prav zato smo uvedli prehodno obdobje, da sistem spoznajo in ugotovijo, da ob nespremenjenih navadah ne rabijo skrbeti. Presežna moč ni kazen. Ima večplastno funkcijo: odjemalcu se ob nespremenjenih navadah ni treba bati prekoračitev. Prav zaradi teh skrbi smo se odločili za prehodno obdobje, ki traja kar dve leti. Odjemalci bodo na vsakem računu obveščeni tudi o morebitnih presežkih in stroških iz tega naslova, ki pa jim ne bodo obračunani, če v tem obdobju ne bodo spreminjali dogovorjenih obračunskih moči, ki jih je predlagal elektro operater, tudi agencija bo spremljala učinke in se ustrezno odzivala, če bi prihajalo do pomembnejših odstopanj. Presežna moč je predvsem varovalka, ki preprečuje, da bi nekdo optimiziral oziroma znižal svoje stroške. In pri tem ne bi ničesar spremenil, če mu ne bi obračunali dejanskih stroškov uporabe omrežja. Bi te stroške ponovno neupravičeno plačal nekdo drug? Na drugi strani pa se s plačilom presežne moči povračajo elektrooperaterju stroški nepričakovane uporabe omrežja, ki vplivajo na obratovanje omrežja. Prilagajanje odjema je zgolj priložnost za vse odjemalce, ki je bila do sedaj bistveno bolj omejena: gospodinjstva, ki elektriko porabljajo za osnovna gospodinjska opravila, kot na primer kuhanje, pranje, likanje in drugo, bodo po novem deležna na leto nekoliko nižjih stroškov, potencial prilagajanja odjema pa nimajo oziroma je minimalen. Brez skrbi pa lahko ob enakih urah dneva počnejo gospodinjska opravila, kot so jih počeli do sedaj, saj je na tej podlagi na 15-minutnih meritvah določena njihova obračunska moč. Če pa se bo odjemalec odločil za nakup toplotne črpalke, električne polnilnice ali kakšnega drugega energetsko intenzivnega porabnika, bo seveda imel dodatne stroške za elektriko, razumljivo, in prav ta odjemalec pa ima možnost, da izkoristi priložnost prilagajanja odjema. In s pomikanjem rabe v obdobje, ko je omrežje manj obremenjeno, strošek omrežnine zniža. Nikoli ni bilo mišljeno, da bomo prilagajanje odjema izvajali ročno in ves dan preklapljali aparate. To delo mora opraviti digitalizacija in naložbe v sistem za pametno upravljanje domov niso visoke in po navedbah tistih, ki so se za to že odločili, se naložba zelo hitro povrne, saj lahko stroške omrežja in tudi energije ne samo omrežja, tudi energije kar precej znižamo. Torej nihče ni prisiljen v dodatne stroške. Prilagajanje odjema je priložnost, o ekonomiki svojih naložb pa se lahko vsak svobodno odloča. Pa naj glede na prejšnje trditve dodam, da seveda bazen in savna nista tehnologiji zelenega prehoda, krmilniki pa so avtomatsko upravljanje pa so v te naprave že vgrajeni. Tudi trditev, da bodo stroški v primeru okvare peči na drug energent, ko se bo odjemalec moral greti na elektriko, astronomski, ne drži. V prehodnem obdobju sploh ni nikakršne skrbi, saj presežne moči ne bodo obračunane, mesečni strošek pa ob današnjih tarifah za moč za 99 odstotkov gospodinjstev ne more biti na mesec višji od 79 evrov. Tudi v teh primerih lahko odjemalec razmisli o uporabi omrežja in če obremenitve v obdobju časovnega bloka ena ne bodo visoke, strošek omrežnine na koncu meseca ne bo pomembno višji. V obdobju dveh let prehodnega obdobja bomo po potrebi poiskali rešitev za čim večjo ublažitev učinkov izrednih dogodkov, ki mora biti takšna, da preprečuje morebitne zlorabe in prevalitve nesorazmernih stroškov na druge.

Na kratko še v zvezi s trditvami Gospodarske zbornice Slovenije. Ta predlaga prilagoditev časovnih blokov, ki so v korist podjetju in pri tem ne upoštevajo stanja omrežja, prav tako zahtevajo nižje tarife, kar pomeni prenašanje stroškov na druge odjemalce. Vsak mora plačati toliko, kot omrežje uporablja. Če nekomu damo odpustek, bo namesto njega nekdo drug plačal več. V Sloveniji imamo več kot 115 tisoč poslovnih odjemalcev, od tega je kar 98 tisoč malih poslovnih odjemalcev, za katere je prenova obračuna omrežnine ugodna. Letno bodo plačevali manj odjemalcem na srednji napetosti, katerih delež omrežnine znaša med 7 do 15 odstotkov, se bo nekaterim omrežnina dvignila ne za štiri- do šestkrat, kot navaja Gospodarska zbornica, temveč za približno 30 odstotkov, nekaterim manj, nekaterim bo ostala na enakem nivoju. Tudi na srednji napetosti so poslovni odjemalci, ki so se obrnili na nas in so izračun pokazali, da se jim stroški in so izračun pokazali, da se jim, so izračuni pokazali, da se jim stroški znižajo. Odjemalci na visoki napetosti, ki so do sedaj plačevali izrazito nizke stroške za omrežnino v primerjavi z ostalimi enakovrstnimi odjemalci v državah članicah Evropske unije bodo plačevali več, posamezni primeri tudi do 120 procentov več. Pa vendar delež omrežnine v končnem strošku za elektriko tudi po dvigu omrežnine ostaja še vedno tako majhen, da to ne more vplivati na njihov konkurenčni položaj. Še posebej ne zato, ker po podatkih Eurostat sodimo med šest po podatkih Eurostat sodimo med šest držav članic z najnižjo omrežnino v Evropski uniji v tej kategoriji in so slovenski odjemalci v tej skupini daleč pod povprečjem Evropske unije, torej EU27.

Še odgovor na trditev, da potrebuje Gospodarska zbornica oziroma podjetja še dodatni dve leti zaradi nejasnosti pri planiranju, da je vse bilo prehitro postopno uvajanje. Naj omenim, da akt, nova metodologija, velja že dve leti. Študija, v kateri smo razkrili vse učinke na industriji in na javna posvetovanja vabili tudi gospodarsko zbornico, je bila sprejeta, dokončana in javno objavljena konec leta 2021. Tarife za uporabo omrežij, ki vplivajo na stroške poslovnih in gospodinjskih odjemalcev, veljajo že eno leto. Naj odgovor na to vprašanje, ali je bilo premalo časa, si odgovori vsak sam. In potem še ena trditev, največje breme novega obračuna bodo nosili tisti, ki so verjeli vladajočim na besedo. In investirali v zeleni prehod, kupili sončno elektrarno, toplotno črpalko in električni avto. Ti naj bi plačali 500 evrov na leto več. Od kod ti izračuni, ponovno ne vemo. Navedeno seveda ne drži. Prej ste navedli, da je bilo obljubljeno, da bo letni net metering ostal in letni net metering za tiste, ki so v tej shemi, ostaja. Kaj pomeni letni net metering? Da se na letnem nivoju poračunata proizvedena električna energija in iz omrežja prevzeta električna energija. In če bodo ti odjemalci na letnem nivoju še vedno proizvedli več električne energije, kot jo bodo prevzeli iz omrežja, ne bodo za energijo in tudi za omrežnino iz naslova prevzete energije plačali ničesar. Omrežnina pa ne naslavlja sončnih elektrarn, temveč uporabnike. Zato omrežnina ne bi smela biti in tudi v bodoče ne sme biti tista, torej tisti instrument, ki bo spodbujal nakup sončnih elektrarn. Lastniki sončnih elektrarn, ki so vključeni torej v shemo letnega net meteringa, torej ne bodo v primeru več proizvedene energije, kot jo bodo prevzeli iz omrežja, ne bodo plačali nič za energijo in tudi omrežnine za energijo ne. Bodo pa plačali več iz naslova moči, kar je pa odvisno od njihovih porabnikov in navad. Konkreten primer: odjemalec, ki ima na primer toplotno črpalko, torej povprečni odjemalec, in je do zdaj plačeval dobrih 90 evrov, bo po novem za omrežnino plačal med 70 in 110 evrov več, odvisno seveda od moči toplotne črpalke in njegovih navad, hkrati pa bo ta odjemalec na letnem nivoju v bodoče oproščen prispevka za obnovljive vire energije in bo za to letno iz tega naslova plačal med 80 in 90 evrov manj. Za to si je Agencija za energijo eksplicitno prizadevala in smo zelo zadovoljni, da je Vlada to pobudo sprejela, saj res tisti, ki so vložili svoja sredstva v sončne elektrarne, so prispevek za obnovljive vire že dali in po novem jim ta več ne bo obračunavan. Večjo spremembo lahko pričakujejo gospodinjstva, ki imajo sončno elektrarno ter imajo več energetsko intenzivnih naprav, poleg, torej, toplotno črpalko, bazen, savna, električni avtomobil. Ob tem sem že omenila, seveda bazen in savna ne sodita v tehnologije zelenega prehoda. Letni strošek omrežnine bi se sedanjih 90 evrov takšnemu odjemalcu zvišal na približno 300 do 350 evrov, ker je tak odjemalec do zdaj plačeval bistveno nižje moči od doseženih. A prav ta odjemalec ima potencial, da s prilagoditvijo porabe in znižanjem dogovorjene moči letni strošek omrežnine zniža in tudi on bo oproščen prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnje električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Tako tudi v tem primeru vpliv novega obračuna omrežnine ne bo tako velik.

Naj vas ob tem, ob zaključku samo spomnim, pred dvema letoma je bil sprejet pred državnozborskimi volitvami ukrep, trimesečnega ukinitve plačevanja omrežnine za vse odjemalce. Ta ukrep je sicer imel vpliv pred volitvami na znižanje inflacije, pa vendar. Podjetja, elektro operaterji so ostali brez približno sto milijonov prepotrebnih sredstev za naložbe v omrežja. Če bo sodišče odločilo, da je bil ta ukrep nepravilen, bodo kljub tej oprostitvi bomo vsi odjemalci seveda ta izpadli prihodek morali plačati.

Zato apeliram na vse, da kljub temu, da morebiti uvedba višje sezone lahko vpliva na višje stroške v tistem obdobju odjemalcev, ne sprejemate ukrepov, ki so kratkoročno všečni, ampak sprejemate dolgoročne ukrepe, ki mogoče prinašajo kratkoročne, manj pozitivne učinke, na dolgi rok pa zagotavljajo trajnostno oskrbo in zagotavljajo prihodnost generacijam, ki so za nami.

Hvala za pozornost. Z veseljem odgovorim na še dodatna vprašanja.