Ja, ja, saj se bom vrnil, saj sem samo obrazložil, na koga smo lahko ponosni.

In seveda, zdaj ministrstvo, ko je dalo ta zakon v javno razpravo, že več kot pol leta nazaj je, bom rekel, imelo dobre namene, kajti ta veljavni zakon, ki je, že sama praksa, tudi kot je državni sekretar z ministrstva dejal, je problematična, kajti postopki stojijo, nekateri vrhunski umetniki, ki bi si zaslužili ta dodatek, ga ne dobijo, potem tožarijo oziroma se ukvarjajo s sodnimi postopki, ki tudi niso zastonj, in zagotovo je na tem področju potrebno novelirati ali pa pripraviti svoj zakon kot ste ga pripravili. Vendar pa zopet ste se malo, spoštovani državni sekretar, malo ušteli, kajti prejeli ste kar nekaj pripomb. Tukaj ste tudi zapisali, da ste te pripombe dobili vsaj 36 različnih udeležencev in mene bi zanimalo, zakaj te pripombe niso obrazložene pri prikazu sodelovanja javnosti. Pri vsakem zakonu, vsaj kolikor sem jih jaz bral, smo dobili vsaj vpogled ene izmed najbolj perečih, torej pripomb in odgovor ministrstva zakaj jih je upošteval, zakaj ne, vi pa ste tukaj lepo zapisali, da je dalo 136 različnih udeležencev pripombe, ministrstvo je te pregledalo, obravnavalo in kar najbolje upoštevalo in zgodba zaključena. Prosim navedite katere pripombe iz katerih organizacij in kakšne so te bile, jaz jih nisem zasledil. To je prva stvar.

Zdaj, kar se tiče mednarodnega pregleda oziroma primerjave. Morali ste iz petih žil vleči mednarodno primerjavo iz Evropske unije, našteli ste Finsko in Nemčijo, drugih držav ne obstajajo, s podobnimi pokojninami in celo tudi z Nemčijo ste zelo, bom rekel, lahkotno zmanipulirali. Omenjate Risterjevo pokojnino, ki nima veze z umetnostjo, pravzaprav šel sem prav gledati kakšna je pokojnina. To je pravzaprav pokojnina, ki jo aktivni državljani plačujejo, da lahko potem koristijo višjo pokojnino in to nima veze z umetnostjo. Torej, ta primerjalni pregled je čisto banalen in nesmiseln. Edini tak, ki je recimo na Finskem, se strinjam, tukaj pa ste našli eno državo, ki je lahko primerljiva vendar tudi tukaj vaš zakon ne gre po tem postopku kakor ga ima finski model, kajti tukaj lepo piše, da je ta dodatna umetniška pokojnina podeljena tistim umetnikom, katerih stalni dohodki iz pokojnin in drugih virov ne presegajo določene meje, zdaj sicer vi mejo to postavljate v našem zakonu, vendar so to, bom rekel tukajle, se pravi so prosilci, potem pa nacionalni umetniški sveti ocenijo te umetniške odlike in pravzaprav tukaj je glavna razlika, torej na Finskem lahko vsak umetnik pravzaprav, ki se mu zdi, da je relevanten, da je pomemben, da je nekaj doprinesel k temu, kandidira in potem sveti oziroma ti organi to ocenijo in lahko je ta upravičen do te nagrade. In tak model bi jaz podprl. Takšnega kot ga pa predstavljate oziroma danes bomo o njem glasovali vi, pa žal ne. In zato bomo pač v Slovenski demokratski stranki temu zakonu nasprotovali iz več razlogov. To sta zdaj prva dva taka osnovna.

Kar se pa tiče same priloge 1, kot je že tudi predstavnik Državnega sveta omenil, tudi sam sem bil začuden, 21 teh ste našteli pravzaprav. Prve tri so nesmiselne, kajti to je že v zakonu zapisano, torej Prešernova nagrada, nagrada Prešernovega sklada in odlikovanja po Zakonu o odlikovanjih Republike Slovenije so že avtomatično del zakona. Potem od 4 do 21, pa bom tako rekel, tako kot je tudi gospod Školjč dejal, omenjate balet, gledališče, glasbo, film, bom rekel, izpustite pa režijo, potem grafiko, oblikovanje, fotografijo in druge spektre slovenske umetnosti. In če pogledamo tudi zadnjih deset let na področju umetnosti, koliko oblikovalcev, predvsem na področju na primer animacije, so dobili vrhunske nagrade, tudi na primer Animateka v Sloveniji, tukaj blizu v Kinodvoru, je tako odmevna, predstavitev takšnih filmov, ampak tukaj pač ti ne bodo morali kandidirati oziroma ne bodo sploh mogli zaprositi za takšne dodatke. Tako da ta priloga 1 je pravzaprav ena taka bi rekel diskriminatorna priloga, zelo diskriminatorna priloga, kajti onemogoča sploh kandidatom, da se prijavijo ali pa, bom rekel, ki bi bili izglasovani s strani ali strokovnih komisij ali pa tudi navadnih ljudi, kot predvideva na primer finski model, ki sem ga prej omenil.

Zdaj, kar se pa tiče 4. člena te odmere dodatka, te pokojnine, ki jih boste dajali bodo variirali, torej bodo darila variirali od aktualnega položaja upokojenca, ki je prejel te nagrade in bo seveda lahko dobil ta dodatek. Se pravi nekdo, ki bo dobil, ki bo prejemal 700, 800 evrov pokojnine bo dobil na primer eko primer, nagrajenec Prešernove nagrade bo dobil 100 odstotkov višine osnove in ta pa je, to pa ste vi zapisali, torej to je višina oziroma to je osnova med višino starostne pokojnine, ki jo dobiva upravičenec, to pomeni, dajmo reči 700 evrov in z zneskom starostne pokojnine odmerjene najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe. Ta je pa na primer znašala v letu 2024 oziroma znaša, to je zadnji sklep sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 4811 evrov oziroma 3521 evrov, če gledamo tretji odstavek 390. člena ZPIZ. To pomeni, lahko bi nekdo dobil 4 tisoč evrov dodatka, kar v 12 mesecih privede do 50 tisoč evrov. To je kar velik znesek, kajne. Nekdo pa, ki ima malo višjo penzijo ali pa, ne vem, nadpovprečno penzijo, pa bi dobil relativno seveda znižan dodatek. Zdaj se lahko tukaj pogovarjamo ali se s tem strinjamo ali ne. Pač jaz s tem modelom se žal ne morem strinjati in se ne bom.

Poglejmo Nobelovo nagrado za mir, za kemijo, za medicino, za književnost. Tam je točno definirana številka, pa ga podelijo tistemu raziskovalcu ali pa tistemu umetniku, ki je najbolj reven ali pa zelo reven, dajmo reči, relativno reven ali pa zelo bogat, dobi absolutni znesek. In največkrat ti umetniki, ti znanstveniki, ti nobelovci za mir, to investirajo naprej za njihova nadaljnja dognanja ali dejanja. Ne rečem zdaj, da ti zaslužni umetniki, ki bi dobili pokojnino, ne bi investirali v nove umetnine ali pa v nove generacije umetnikov, tega ne trdim, to je svobodna volja vsakega, ampak povedal sem en koncept. Torej, na globalni ravni Nobelova nagrada, najvišja prejmejo finančna sredstva seveda, in slavo s tem, tukaj pri tem zakonu gre v drugo smer. No, tudi Prešernova nagrada, torej nekdo, ki prejme Prešernovo nagrado, dobi že finančno, bomo rekli, nagrado. Saj smo imeli zdaj odmevni primer, o katerem smo debatirali, tista nagrada Svetlani Makarovič, ampak vsak Prešernov nagrajenec, torej dva na leto, prejmeta finančno izplačilo, potem pa jim bomo dajali še pokojnine, tudi v višini lahko 3 tisoč, 4 tisoč evrov dodatka na mesec.

In še enkrat, jaz in tudi v naši stranki, podpiramo, da se to uredi, vendar spoštovani državni sekretar, skupaj z ministrico na čelu in z ekipo, tega se niste lotili na pravi način oziroma morda je bil način pravi, ampak realizacija je bolj uboga, ker je diskriminatoren, ker ne omogoča, da bi vsi umetniki bili zmožni kandidirati za te nagrade, bili upravičeni do teh dodatkov in zato bomo temu zakonu nasprotovali, bi pa prosil za odgovor, če lahko na kratko opišete, opišete mnenja teh 36 organizacij oziroma pripomb, ki jih v uvodu zakona nismo prejeli oziroma niso zapisani. Hvala.